V Ljubljani je na temelju porabe električne energije praznih okoli deset odstotkov stanovanj.
V Ljubljani, Mariboru in Celju praznih deset odstotkov stanovanj, v Kopru in Kranju pa osem
Četrto leto zapored so Finance na podlagi podatkov o porabi elektrike ocenile, koliko praznih stanovanj je v Ljubljani in štirih drugih največjih slovenskih mestih.
Oceno o številu praznih stanovanj so pripravili na temelju podatkov elektrodistributerjev.
Zaprosili so za podatke, koliko stanovanjskih oziroma gospodinjskih merilnih mest je v posameznem mestu, kakšna je povprečna letna poraba elektrike na posameznem gospodinjskem merilnem mestu ter na koliko gospodinjskih merilnih mestih je lani letna poraba elektrike znašala manj kot 500 kilovatnih ur – takšno stanovanje je mogoče oceniti kot prazno.
Kot pravijo na Elektru Ljubljana, je imelo 10.282 gospodinjskih merilnih mest v občini Ljubljana porabo manjšo od 500 kilovatnih ur, toliko je torej po grobi oceni praznih stanovanjskih enot na območju Ljubljane, kar pomeni slabih osem odstotkov stanovanj.
Na območju Elektra Maribor je bila na nekaj več kot pet tisoč merilnih mestih letna poraba manjša od 500 kilovatnih ur, torej je v Mariboru praznih deset odstotkov stanovanj. Enaka je ocena deleža za Celje. Za Kranj in Koper pa so na podlagi podatkov elektrodistributerjev na grobo ocenimo, da je praznih približno osem odstotkov stanovanj.