390 milijonov evrov za tramvaj: nora investicija ali rešitev za Ljubljano?

Prestolnica se utaplja v prometu: zastoji niso več samo v jutranjih in popoldanskih konicah, javni potniški promet izgublja potnike, stanovanja se ves čas dražijo, kakovost zraka pa je slaba. Vse to so simptomi mesta, ki že desetletja priotizira avtomobile, so prepričani v Iniciativi Ljubljana za tramvaj:

»Pred prihajajočimi volitvami se je zato vredno vprašati, koliko nas tak model v resnici stane in ali je še vedno smiseln ter ekonomsko upravičen,« pozivajo. S tem se zavzemajo za javno razpravo glede ljubljanske prometne strategije. 

Število registriranih avtomobil namreč narašča na škodo števila uporabnikov javnega prometa. 

Povprečni letni strošek osebnega avtomobila pri nas znaša 5170 evrov. V Ljubljani je po podatkih statističnega urada registriranih 544 osebnih vozil na tisoč prebivalcev. To je med 15 in 40 odstotkov več kot v drugih primerljivih evropskih mestih. Če bi v prestolnici zmanjšali potrebo po številu avtomobilov za petino, bi to lahko pomenilo 165 milijonov evrov letnega prihranka gospodinjstev.

S tramvajem osemkrat več ljudi kot z avtom

Prav tako je avtomobilski promet s prostorskega vidika neučinkovit. Poleg prometnih pasov zavzame veliko prostora za parkirišča in garaže.

Avtomobilski prometni pas v eni uri po ocenah prepelje 1.125 ljudi, ločen avtobusni pas 2.500, tramvajski koridor pa 9.000 potnikov. Tramvajski koridor v primerjavi z avtomobili prepelje osemkrat več potnikov oziroma zavzame en pas namesto osmih, kaže raziskava OECD iz leta 2022.

Promet nas stane časa, zdravja in – milijonov

Voznik je lani v mestu zaradi gneče izgubil povprečno 67 ur, kar pomeni več kot osem delovnih dni, kažejo podatki prometnega indeksa TomTom Traffic. Za popoldansko desetkilometrsko pot je potreboval skoraj 24 minut, njegova povprečna hitrost pa je znašala 25,1 kilometra na uro. Ta izgubljeni čas pomeni slabšo produktivnost in zamujanje v službo, kar vodi v več kot 100 milijonov evrov letne škode, so izračunali v iniciativi.

Prav tako se Ljubljana redno uvršča med mesta z najslabšim zrakom. Lani je bila na lestvici evropske okoljske agencije (EEA) na 709. mestu med 761 mesti, k čemur bistveno prispeva gost cestni promet. Slovenska agencija za okolje (Arso) medtem ocenjuje, da zunanji stroški onesnaženega zraka v Ljubljani in Mariboru znašajo skoraj 271 milijonov evrov letno. Toliko izgubljamo skozi obremenitve zdravstvenega sistema, bolniške odsotnosti in padce produktivnosti.

Tramvaj od Stanežič do Fužin

Zaradi vsega naštetega v iniciativi menijo, da mesto potrebuje miselni preskok in dolgoročno strategijo, ki bo omogočila razvoj hitrega, zanesljivega in udobnega javnega prevoza, ki bo za velik del prebivalcev predstavljal privzeti način mobilnosti:

»Za Ljubljano je smiselno vzpostaviti tramvajsko omrežje z namenskimi koridorji po sredini glavnih prometnih vpadnic. Takšna infrastruktura omogoča visoko zmogljivost in osnovo za razvoj omrežja v prihodnjih desetletjih.«

Strošek gradnje prvega kraka tramvaja od Stanežič do Fužin bi stal med 260 in 390 milijonov evrov, predvidevajo v iniciativi. Čeprav je investicija velika, se bo kmalu povrnila, saj bo prinesla mnoge dolgoročne koristi za gospodarstvo, prebivalce, dnevne migrante in mestni prostor, še dodajajo.

Stalna tramvajska infrastruktura namreč investitorjem omogoča dolgoročno predvidljivost, spodbuja gradnjo stanovanj, poslovnih objektov in prenovo degradiranih območij. Prav tako omogoča, da ob glavnih prometnih koridorjih načrtujejo gostejšo pozidavo, kakovostnejše javne površine in ulice z manj avtomobilskega prometa.

S prometnimi vprašanji so soočili tudi ljubljanske županske kandidate. Da podpirajo uvedbo tramvaja, so napovedali dr. Tone Rop, Apolonija Simon, Luka Mesec in aktualni župan Zoran Janković. Ostali (še) niso odgovorili.

Podporo povratku tramvaja v glavno mesto zbirajo tudi s peticijo.