Danes začne veljati evropski akt o svobodi medijev

Danes bo v celoti začel veljati evropski akt o svobodi medijev, ki državam članicam EU nalaga ukrepe za zagotovitev vnaprej določenih in objektivnih postopkov za neodvisno delovanje javnih medijev. Ponudniki medijskih storitev pa morajo objaviti imena svojih dejanskih lastnikov in letni znesek javnih sredstev državnega oglaševanja.

Prav tako morajo objaviti prihodke iz oglaševanja, ki so jih prejeli od javnih organov ali subjektov iz tretjih držav. 

Evropska komisija je v središče akta, ki ga je predstavila jeseni 2022, sicer simbolično postavila spoštovanje uredniške svobode. Države članice ne smejo posegati v uredniško politiko, prepovedano je, da skušajo vplivati nanjo.

Akt daje komisiji jasno pravno podlago za posredovanje, kadar je ogrožena neodvisnost medijev. Komisija bi lahko skladno z aktom začela postopek za ugotavljanje kršitev, če bi članica samovoljno ali politično začasno ustavila financiranje.

Hkrati članicam prepoveduje sprejetje prisilnih ukrepov, vključno z uporabo vdorne programske opreme za nadzor, zoper delo ponudnikov medijskih storitev in uredništvo ter novinarske vire.

Vlada Roberta Goloba naj bi vsebino akta v nacionalno zakonodajo prenesla s predlogom zakona o medijih, ki v državnem zboru čaka na tretjo obravnavo.

Predlog med drugim prvič predvideva državne pomoči za medijsko panogo, omogoča pregled nad medijskim lastništvom in preprečuje medijske koncentracije, ki bistveno zmanjšujejo medijsko pluralnost ali uredniško avtonomijo. Hkrati določa označevanje vsebin, ki jih je naredila umetna inteligenca, ter prepoveduje spodbujanje nasilja ali sovraštva in ščuvanje k storitvi terorističnih kaznivih dejanj. Zakon se je znašel pod plazom kritik, da omejuje svobodo govora in da bo z državnimi pomočmi odvisnost do vsakokratne vlade prevelika.   

Akt nalaga članicam, da zagotovijo ustrezna, vzdržna in predvidljiva finančna sredstva za neodvisno delovanje javnih medijev.