Vladna koalicija je po lanskem posvetovalnem referendumu o evtanaciji pripravila zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Foto: Freepik
Aleš Primc znova v referendumski akciji
Začetek zbiranja podpisov za referendum proti julija sprejetemu zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Pobudnik je Aleš Primc s somišljeniki.
Začenja se zbiranje podpisov za zakonodajni referendum o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Zbiranje podpisov bo potekalo do 5. oktobra.
V tem času morajo pobudniki zbrati 40.000 podpisov, da se referendum dejansko razpiše.
Pobudnik referenduma je aktivist Aleš Primc, ki vodi civilno iniciativo Koalicija proti zastrupitvi bolnikov. Skupaj z Mileno Miklavčič sta 25. julija v državni zbor vložila več kot 15.000 podpisov volivcev za začetek postopka.
Primc in njegova skupina zakon označujejo kot nevaren in nehuman, saj menijo, da odpira vrata zlorabam nad starejšimi in bolniki ter krši temeljne etične in ustavne norme. Njihova kampanja temelji na zaščiti človekovega življenja in dostojanstva, pri čemer se sklicujejo tudi na Hipokratovo prisego in 17. člen ustave, ki določa, da je človekovo življenje nedotakljivo
Referendum, sicer posvetovalni in ne zakonodajni, o tej čustveno in etično občutljivi temi smo že imeli. Junija lani se je na njem dobrih 54 odstotkov volivcev izreklo »ZA« zakonsko ureditev pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, medtem ko jih je nekaj več kot 45 odstotkov glasovalo »PROTI«.
Volilna udeležba pri tem referendumskem vprašanju je bila 34,14-odstotna.
Vprašanje odnosa javnega mnenja do evtanazije so merile tudi različne ankete. Po zadnji raziskavi Slovensko javno mnenje 66 odstotkov vprašanih meni, da je evtanazija sprejemljiva rešitev
V 18 volilnih okrajih proti
Kot rečeno, je šlo za posvetovalni referendum (torej ni zavezujoč), rezultat pa je pokazal razmeroma tesno razdeljenost javnega mnenja. V nekaterih okrajih, kot je Ajdovščina, je bilo več kot 60 odstotkov volivcev proti evtanaziji.
Za možnost evtanazije so večinsko glasovali v vseh volilnih enotah, najprepričljivejše v volilni enoti Maribor, kjer so zabeležili 58,38-odstotno podporo. Proti pa so se izrekli v 18 volilnih okrajih (od 88 volilnih okrajev, ki so razporejeni znotraj osmih volilnih enot). Več kot 60-odstotkov volivk in volivcev je bilo proti v volilnih okrajih Ajdovščina (62,68 odstotka), Ribnica - Dobrepolje (62,52 odstotka) in Škofja Loka 2 (61,5 odstotka).
Zagovorniki prostovoljnega končanja življenja zagovarjajo to možnost kot pravico, ki bi preprečevala nepotrebno trpljenje.
Vladna koalicija je po referendumu pripravila zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (in ne o evtanaziji), ki je bil 18. julija sprejet v državnem zboru - zanj je glasovalo 50 poslancev, proti jih je bilo 34, trije pa so se vzdržali.
Kaj so ključne točke zakona
Pravico do pomoči imajo polnoletni bolniki, ki neznosno trpijo zaradi hude neozdravljive bolezni ali trajne okvare zdravja. Postopek vključuje več stopenj preverjanja, vključno z mnenjem zdravnika, neodvisnega zdravnika in psihiatra, ki ocenijo bolnikovo sposobnost odločanja. Bolnik mora sam izvesti vnos učinkovine, kar pomeni, da zakon ne predvideva klasične evtanazije, kjer bi postopek izvedel zdravnik. Pravico do pomoči imajo polnoletni bolniki, ki neznosno trpijo zaradi hude neozdravljive bolezni ali trajne okvare zdravja.
