side-text
Mercator, košarica

V Mercatorju zatrjujejo, da tako nizkih nabavnih cen, ki jo posamezniki ponujajo prek družbenega omrežja facebook, na posamičnih spletnih straneh in tudi v fizični trgovini, kljub svoji velikosti, ne morejo doseči. Kaj se torej skriva v ozadju nenavadno ugodnih nakupov? Foto: Mercator

Aktualno

Na trgu poplava ponaredkov. Kaj delajo inšpekcije?

Povsem jasno je, da imajo samostojni podjetnik in drugi preprodajalci, bolj malo možnosti, da bi pri nabavnih cenah konkurirali trgovskim velikanom. V Italiji finančna straža opozarja k previdnosti.

Na nekaterih spletnih straneh, posameznih profilih na družbenem omrežju facebook in tudi v fizični trgovini je mogoče kupiti izdelke znanih blagovnih znamk po izrazito nizkih cenah. Mogoče je kupiti detergente, šampon za lase in celo coca-colo.

Eden od teh izdelkov je na primer prašek za pranje perila Ariel. Preračunano v ceno na kilogram, ta izdelek na facebooku lahko najdemo za 2,6 evra, v zasebni trgovini sredi Ljubljane bi za ceno kilograma tega praška plačali 2,9 evra. V Sparu bi za kilogram praška omenjene blagovne znamke plačali 10,13 evra, v Mercatorju pa 10,09 evra. Kako je to mogoče, ali kupce naš najboljši sosed in drugi veliki trgovci z astronomskimi maržami odirajo?

ponaredki Ariel, trgovina v Ljubljani

V uredništvu smo prejeli dve fogotografiji bralca z vprašanjem, kako je mogoče dobiti izdelek blagovne znamke Ariel prek določenih prodajnih kanalov tako poceni (9,5 kilograma praška za 28 evrov). Foto: Bralec

Naše marže na izdelke seveda ne odstopajo od drugih trgovcev in to velja tudi za tovrstne izdelke. Na podlagi naše nabavne cene izdelka, o katerem je govora, ne bi mogli ponuditi po navedeni ceni, so nam sporočili iz Mercatorja.

V trgovski družbi še poudarjajo, da embalaže izdelka (9,5 kilograma praška), katerega fotografijo smo jim poslali, sploh ne poznajo in predlagajo naj kontaktiramo distributerja za Slovenijo ali pa neposredno proizvajalca.

»Le tako bi lahko, vsaj na ravni embalaže, lahko ugotovili, če gre res za izdelek proizvajalca ali gre za ponaredek. Drži pa, da je slednje, vsaj po našem mnenju, mogoče dokazati samo na podlagi analize vsebine izdelka,« so dodali.

mercator cena, dragi detergenti

Uradni distributer za slovenski trg je Orbico, kjer na naša vprašanja niso odgovorili. Cena za kilogram praška v Mercatorju je glede na omenjeno ponudbo astronomska. Foto: Bralec

Obstaja seveda še en odgovor na vprašanje, ki si ga zastavlja bralec, kako je mogoče, da nekateri ponujajo detergente po tako nizkih cenah. Pri cenovno nadvse ugodni ponudbi je povsem mogoče, da gre dejansko le za ponaredke in ne izdelke priznanih blagovnih znamk. Kot smo že pisali, je teh na slovenskem trgu veliko.

V trgovini sredi Ljubljane, v kateri prodajajo po ugodnih cenah proizvode omenjene blagovne znamke, smo vprašali, kako je mogoče, da so njihove cene tako nizke. Odgovorili so nam, da jih lahko dosežejo, ker lastnik »dobavlja na veliko in lahko doseže tako nizke cene.«

Lastnik trgovine, preverili smo v javno dostopnih bazah podatkov, je samostojna podjetnica D. P. iz Maribora, za katero ni mogoče, da bi imela nižje nabavne cene kot velike trgovske verige. In ne samo to. Na mariborskem sodišču proti njej in partnerju A. S. poteka postopek po 233. členu kazenskega zakonika, ki govori o neupravičeni uporabi tuje oznake ali modela, in se glasi takole: 

Kdor pri gospodarskem poslovanju neupravičeno uporabi tujo firmo, znamko, geografsko označbo ali drugo posebno oznako za blago ali storitev ali uporabi bistveni del te oznake kot svojo firmo, znamko ali drug znak za označevanje blaga ali storitev, se kaznuje z zaporom do treh let.

Tržni inšpektorat ni pristojen

Ker obstaja več indicev, da se prek več spletnih strani, na družbenem omrežju facebook in tudi fizično v trgovini prodaja ponaredke, smo se spet obrnili na tržni inšpektorat, ki bi moral po našem mnenju varovati potrošnike.

Podučili so nas takole:

»Cene na trgu svobodno oblikujejo na podlagi ponudbe in povpraševanja in drugih konkurenčnih dejavnikov, razen v primerih, ko zakon uredi kontrolo nad cenami blaga in storitev. Sporočamo vam, da trenutno ni v veljavi nobena uredba, ki bi se nanašala na omejitev cen pralnih praškov. Nadzor nad proizvodnjo in uporabo kemikalij, kamor sodijo tudi detegenti, sodi v pristojnost urada za kemikalije. Predlagamo vam, da se obrnete na ta organ.« 

Kaj pa inšpekcija za kemikalije?

Leta 2023 je Inšpekcija za kemikalije prejela prijavo pravnega zastopnika distributerja izdelkov blagovne znamke Ariel zaradi suma prometa s ponarejenimi izdelki enakega imena. Z zadevo naj bi se že ukvarjala kriminalistična policija mariborske policijske uprave, zato je inšpekcija prijavo odstopila policiji.

Lani je Inšpekcija opravila pregled v podjetju na območju Maribora, ki opravlja promet tudi z izdelki znamke Ariel. Podjetje blago nabavlja na Madžarskem, inšpekcija mu je odredila nekaj ukrepov. 

»Inšpekcija za kemikalije ni pristojna za nadzor izvora in sumov ponarejanja oziroma kraje industrijske lastnine, je pa o ugotovitvah obvestila tudi kriminalistično policijo mariborske policijske uprave.«

Inšpekcija ima trenutno v postopku še eno prijavo o spletni prodaji izdelkov blagovne znamke Ariel, Dash, Lenor ..., ki jo obravnava.

...in odgovor policije

S Policijske uprave Maribor so nam sporočili, da so na pristojno okrožno državno tožilstvo konec leta 2023 podali kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja zoper eno fizično in eno pravno osebo. Osumljena fizična oseba je kot odgovorna oseba gospodarske družbe v večjem obsegu razpečevala blago in pri tem neupravičeno uporabila tujo firmo, znamko ali drugo posebno oznako.

Aprila lani so v zvezi s tem prejeli tudi novo kazensko ovadbo zaradi suma storitve istega kaznivega dejanja in na tožilstvo. Po končanem predkazenskem postopku so julija 2024 na pristojno Okrožno državno tožilstvo v Mariboru podali kazensko ovadbo zoper dve fizični osebi, ki sta utemeljeno osumljeni, da sta pri gospodarskem poslovanju, v okviru samostojnega podjetništva neupravičeno uporabili tujo firmo, znamko ali drugo posebno oznako, so sporočili s policije.

V tujih medijih je zaslediti vrsto člankov o odkritjih ponaredkov. Tako so na primer lani na Madžarskem cariniki ustavili turškega voznika s približno 3000 litri ponarejenega Arielovega pralnega gela, ki je bil namenjen v Avstrijo. V Italiji so pred leti odkrili tovarno ponaredkov detergentov, lani so obsodili 16 posameznikov, ki so jih doletele zaporne kazni od dveh let pa do več kot devet let zapora. V Italiji so opravili 65 preiskav, ponaredke pa so nepridipravi prodajali na tržnicah in v diskontnih trgovinah. Na Hrvaškem pa so nedavno na območju Slavonije cariniki odkrili več kot 50 ton ponaredkov znanih blagovnih znamk. V skladišču v okolici Slavonskega Broda so odkrili ponaredke detergenta za pranje perila ariel (22.512 kilogramov), več kot tri tone ponarejenega šampona head& shoulders ter ponaredke sredstva za pranje posode fairy.