Analitiki: vozniki bodo za gorivo dali okoli 220 evrov več

»Evropske voznike bi lahko zaradi skoka cen nafte, ki ga je povzročila vojna v Iranu, gorivo stalo približno 220 evrov več na leto,« opozarjajo analitiki. V Združenem kraljestvu naj bi se stroški povečali za okoli 140 funtov za voznike, ki prevozijo 8.000 milj na leto. Izračun temelji na cenah goriva iz začetka marca, preden sta ZDA in Izrael napadla Iran, piše The Guardian.

Če bi se cena nafte dlje časa ohranila pri 100 dolarjih za sod, kar je bila vrednost v ponedeljek, bi to za voznike v EU pomenilo 55 milijard evrov dodatnih stroškov v enem letu. Povprečno bi to pomenilo 220 evrov na voznika, pri tistih z več prevoženimi kilometri pa še precej več. Ocena temelji na primerjavi podatkov iz leta 2022, ko je ruska invazija na Ukrajino dvignila cene nafte na podobno raven, z obdobjem med letoma 2017 in 2019.

Električna vozila so že zdaj bistveno cenejša, kot bencinska ali dizelska, skok cen nafte pa razliko še povečuje. V Združenem kraljestvu je povprečni letni prihranek pri električnem vozilu znašal 870 funtov, pri ceni nafte 100 dolarjev pa bi presegel 1.000 funtov.

V EU je na cestah približno 7,7 milijona električnih vozil, ki že zmanjšujejo porabo nafte. Pri ceni 100 dolarjev za sod bi evropski vozniki električnih vozil skupaj prihranili okoli 40 milijonov evrov na dan. Cena nafte brent je bila v sredo pri 91 dolarjih, prihodnje gibanje pa bo odvisno od trajanja motenj v dobavi.

Strokovnjaki opozarjajo, da je evropska odvisnost od nafte razlog ter da vsaka geopolitična kriza povzroči podražitve, ki prizadenejo gospodinjstva in gospodarstvo. Evropa bi zato morala pospešiti prehod na električna vozila, toplotne črpalke in obnovljive vire energije, da bi se izognila ponavljajočim se cenovnim šokom.

Tudi v Združenem kraljestvu analitiki poudarjajo, da država nima nadzora nad svetovno ceno nafte. Domače črpanje v Severnem morju po njihovem mnenju ne bi preprečilo podražitev, saj so cene določene globalno.

Cenovni šoki so sicer izjemno dobičkonosni za naftne družbe in države izvoznice. Leta 2022, ko je bila cena nafte okoli 100 dolarjev, so največje naftne korporacije – BP, Shell, TotalEnergies, Chevron in ExxonMobil – ustvarile skoraj 200 milijard dolarjev dobička. Celotna naftna industrija v povprečju že pol stoletja ustvarja približno 1 bilijon dolarjev čistega dobička na leto, v letih visokih cen pa še več.

EU je v letih 2022 in 2023 uvedla davek na presežne dobičke, vendar ta zdaj ne velja več.,

Leta 2022 so vozniki v EU zaradi visokih cen goriva plačali dodatnih 55 milijard evrov, pri čemer bi bil znesek še višji, če vlade ne bi uvedle 30 milijard evrov vrednih znižanj trošarin, kar je dejansko pomenilo subvencioniranje fosilnih goriv iz javnih sredstev.

Nafta se je kljub dogovoru mednarodne agencije za energijo IEA, da sprostijo naftne rezerve znova podražila nad 100 dolarjev,  Iz IEA so včeraj sporočili, da je vseh 32 članic soglašalo, da iz strateških rezerv na trg pošljejo 400 milijonov sodov nafte. Cena nafte brent se je nekaj pred 7. uro danes gibala okoli 100 dolarjev (+8,3 odstotka), medtem ko je bila cena za sod zahodnoteksaške nafte pri 93 dolarjih (+7,4 odstotka).

Strah ljudi pred podražitvami se pozna tudi v večjem povpraševanju. Na nekaterih bencinskih servisih v Sloveniji zato občasno zmanjka goriva, a je to praviloma na voljo na bližnjih prodajnih mestih, pravijo v Petrolu. Glede kurilnega olja pa so zaradi močnega povečanja naročil dobavni roki nekoliko daljši.