Razpoložljivost gotovine po državah se je v zadnjih letih zmanjšala. EK in ECB se zavzemata tako za uvajanje digitalnih plačil, da bi potrošnikom zagotovili večjo izbiro pri plačevanju, kot za nadaljnje ohranjanje evrske gotovine kot zakonitega plačilnega sredstva. Foto: Bor Slana/ Bobo
Bančni računi bi bili brezplačni, gotovina pa dostopna na vsakih 5 kilometrov
Ministrstvo za finance je v javno obravnavo poslalo predlog Zakona o dostopnosti in uporabi plačilnih sredstev.
Osnovni cilj predloga zakona je potrošnikom in podjetjem omogočiti plačevanje z gotovino in dostop do gotovine ter plačevanje z različnimi elektronskimi plačilnimi sredstvi na večini prodajnih mestih.
Spomnimo. Poslanci so 1. decembra 2025 pravico do plačevanja z gotovino razglasili za ustavno pravico. S tem je bila dana ustavna podlaga, da se povsod tam, kjer je to mogoče in primerno z zakonom zagotovi tudi dodatne možnosti uporabe gotovine v pravnem prometu. In predlog zakona, ki ureja to področje, je zdaj javno objavljen.
Namen ustavne spremembe glede dodajanja gotovine je bil tudi preventivne narave, da prepreči morebitno prihodnje nesorazmerno omejevanje ali odpravo gotovinskega poslovanja. Predlog zakona zato jasno določa tudi kriterije za dostopnost gotovine in osnovnih gotovinskih storitev v obliki gotovinskih točk. Cilj zakona je postopno povečati delež prebivalstva, ki ima dostop do gotovinske točke po cestni razdalji do 5 kilometrov, na 95 odstotkov. Konec leta 2025 je imelo 91 odstotkov prebivalcev dostop do gotovine znotraj 5 kilometrov po cesti.
Trenutna ocena stanja glede dostopnosti gotovine je, da je ta še vedno relativno dobro dostopna večini prebivalstva, vendar je v zadnjih 15 letih opažen trend ukinjanja bankomatov in zapiranja bančnih poslovalnic po Sloveniji. Od leta 2011 (1.845 bankomatov in 675 bančnih poslovalnic) se je število bankomatov zmanjšalo za slabih 30 odstotkov, število poslovalnic kreditnih institucij pa kar za okoli polovico, in sicer je bilo krčenje mreže najbolj izrazito zunaj večjih urbanih središč.
Zmožnost plačevanja v gotovini ostaja pomembna zlasti za tiste prebivalce, ki iz različnih upravičenih razlogov za plačila raje uporabljajo fizični denar kot druge plačilne instrumente ali nimajo dostopa do bančnega sistema in elektronskih plačilnih sredstev. Te skupine ne vključujejo le starejših ljudi, pač pa tudi invalide, priseljence, socialno ranljive ljudi, mladoletnike in druge, ki imajo omejen dostop do digitalnih plačilnih storitev ali pa ga sploh nimajo. Gotovina je na splošno kot plačilni instrument uporabna tudi zato, ker je splošno sprejeta in olajšuje nadzor nad potrošnikovo porabo. Trenutno je tudi edini plačilni instrument, ki vsakomur omogoča takojšnjo poravnavo plačilne transakcije v centralnobančnem denarju, kar koristi plačnikom in prejemnikom plačil, pri tem pa je zagotovljena zasebnost. Gotovina ima lahko pomembno vlogo v primeru motenj v plačilnem sistemu in je odporna proti kibernetskemu kriminalu. Gotovina ima tudi pomembno vlogo kot hranilec vrednosti. Razpoložljivost in dostopnost gotovine ter njena vloga nadomestne rešitve v primeru motenj v elektronskih plačilnih sistemih prispevajo k zaupanju v finančni sistem, ki je pomemben za nemoteno delovanje denarne politike.
V mnenjih je Evropska centralna banka (ECB) poudarila, da je bistveno, da vse države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da kreditne institucije in podružnice, ki poslujejo na njihovem ozemlju, omogočajo ustrezen dostop do gotovinskih storitev.
Koalicijska zaveza: brezplačni paket plačilnih storitev
Sicer pa omenjen predlog zakona, ki omogoča uporabo gotovine prinaša tudi zagotavljanje brezplačnega paketa plačilnih storitev za potrošnike, ki na plačilni račun ali osnovni plačilni račun prejemajo redne prejemke.
S tem bi se odpravilo finančne ovire pri uporabi storitev, ki so danes nujne za prejemanje plač, pokojnin, socialnih transferjev ter štipendij, in izvajanje vsakodnevnih plačil.
Brezplačni paket plačilnih storitev bo namenjen zmanjšanju stroškov gospodinjstev, krepitvi finančne vključenosti in preprečevanju finančne izključenosti posameznikov, navajajo na ministrstvu za finance.
»Cilj zakona je tudi okrepiti socialno zaščito ranljivih skupin, povečati pravno varnost in predvidljivost stroškov za potrošnike ter zagotoviti ravnovesje med socialno funkcijo osnovnih plačilnih storitev in konkurenčnim delovanjem bančnega trga. S tem se vzpostavlja sistem, v katerem so osnovne plačilne storitve, potrebne za prejemanje in uporabo rednih dohodkov, dostopne pod enakimi pogoji vsem upravičencem, ob hkratnem zagotavljanju sorazmernosti ukrepov in učinkovitega nadzora nad njihovim izvajanjem.«
Komentar na predlog zakona lahko vložite do 17. avgusta 2026.
