side-text
Diplomirana babica Tejča Moškrič je ostala brez licence za najdaljše možno obdobje. Fotografija je simbolična. Foto: Freepik

Podatki kažejo tudi, da Slovenci živimo vse dlje. Fotografija je simbolična. Foto: Freepik

Aktualno

Bi nas moralo skrbeti? Slovenci živimo vse dlje, rodnost pa pada

Na začetku leta 2024 je v Sloveniji živelo 2.130.850 ljudi, kar predstavlja manj kot 0,03 % svetovne populacije, poroča Statistični urad Republike Slovenije (SURS).

V zadnjih 50 letih se je število prebivalcev Slovenije povečalo za približno 340.000, v zadnjem desetletju za okoli 65.000. Kljub rasti pa je rodnost še vedno prenizka – lani je znašala 1,5 otroka na žensko, kar je daleč od meje za obnavljanje prebivalstva (2,1). Najnižjo stopnjo smo zabeležili le leta 2003 (1,2), nato se je počasi dvigovala.

Pričakovano trajanje življenja v Sloveniji nad svetovnim povprečjem

Podatki kažejo tudi, da Slovenci živimo vse dlje. Od osamosvojitve se je pričakovano trajanje življenja ob rojstvu pri moških podaljšalo za deset let (z 69,5 na 79,5 leta), pri ženskah pa za sedem let (s 77,4 na 84,7 leta). Povprečna starost umrlih moških je bila lani 75,7 leta, žensk pa 82,7 leta.

»Deček, rojen v Sloveniji leta 2024, lahko pričakuje, da bo ob nespremenjeni umrljivosti živel približno 79,5 leta, deklica pa 84,7 leta,« navaja Statistični urad.

Svet: več prebivalcev, nižja rodnost, daljša življenjska doba

Na globalni ravni se število prebivalcev še povečuje, a počasneje. Leta 2024 je bilo na svetu 8,2 milijarde ljudi, kar je 1,7 % več kot leto prej. Do leta 2038 naj bi številka prvič presegla 9 milijard, proti koncu stoletja pa naj bi dosegla vrh pri skoraj 10,2 milijarde. Po napovedih Združenih narodov se bo nato rast ustavila in začela upadati – okoli leta 2086.

Največ prebivalcev živi v Aziji (59,1 % svetovnega prebivalstva), medtem ko prebivalstvo najhitreje narašča v Afriki. Do konca stoletja naj bi tam živelo kar 3,3 milijarde ljudi, kar bo predstavljalo več kot petino svetovne populacije. Evropa ostaja ena najmanj poseljenih celin (9 %).

Rodnost po svetu pada, trenutno je povprečje 2,25 otroka na žensko, kar je en otrok manj kot leta 1990. Več kot polovica držav ima rodnost pod mejo obnove, nekatere – med njimi Kitajska, Italija, Južna Koreja in Španija – celo pod 1,4.

Življenjska doba se podaljšuje tudi globalno

V svetovnem merilu je bilo pričakovano trajanje življenja ob rojstvu lani 73,3 leta, do konca stoletja pa naj bi se podaljšalo na 81,7 leta. Leta 1995 je življenjska doba znašala 64,9 leta. Po projekcijah bo ob koncu stoletja več kot polovica ljudi umrla po dopolnjenem 80. letu starosti - leta 1995 ša pa je to starost doseglo le 17 odstotkov.