V državah članicah EU nesporne sodne postopke na področju dednega prava pogosto opravljajo notarji. Slovenija ostaja za zdaj edina država v okviru Pobude srednjeevropskih držav (Heksagonala), kjer notarji še nimajo pristojnosti za urejanje zapuščinskih postopkov. Foto: Canva
Bomo šli po dediščino k notarju?
Ker je velika večina postopkov dedovanj nespornih, hkrati pa ti postopki močno obremenjujejo sodišča, je treba to področje prenesti s sodišč na notarje, ocenjuje predsednik vrhovnega sodišča Damijan Orož. V Sloveniji so javni izdatki za sodišča na prebivalca med najvišjimi, hkrati pa je povprečni čas obravnave zapuščinskih zadev najdaljši. V Ljubljani se na zapuščinsko obravnavo čaka nekajkrat dlje kot na nekaterih drugih sodiščih.
Predsednik vrhovnega sodišča Damjan Orož je ob odprtju sodnega leta poudaril, da bi bilo področje dedovanja treba urediti drugače - ker je večina dednih postopkov nespornih, takšnih je po ocenah okoli 70 odstotkov - bi se lahko z njimi ukvarjali notarji.
Po zadnje objavljenih podatkih so v letu 2024 sodišča prejela 23.105 zapuščinskih zadev. Kar 86 odstotkov zapuščinskih zadev je bilo končanih na prvi obravnavi. Povprečni zapuščinski postopek traja približno 6 mesecev. Čas do razpisa zapuščinske obravnave je odvisen od števila zadev, ki jih sodišče obravnava.
V državah članicah EU nesporne sodne postopke na področju dednega prava pogosto opravljajo notarji. Slovenija ostaja za zdaj edina država v okviru Pobude srednjeevropskih držav (Heksagonala), kjer notarji še nimajo pristojnosti za urejanje zapuščinskih postopkov.
Mednarodni projekt JuWiLi »Do pravice brez pravdanja za Evropo« opozarja, da so v Sloveniji javni izdatki za sodišča na prebivalca med najvišjimi, hkrati pa je povprečni čas obravnave zapuščinskih zadev najdaljši.
Notarji prenos podpirajo
Notarsko reševanje nespornih zapuščinskih zadev bi po mnenju zagovornikov prenosa nespornih sodnih zadev na notarje razbremenilo civilna sodišča, sodniki pa bi se lahko ukvarjali z drugimi, bolj vsebinskimi, sodnimi postopki oziroma odločali v sporih.
Na pravosodnem ministrstvu se je priprave sprememb lotila posebna medresorska delovna skupina, ki se je doslej sešla na treh sestankih in bo pripravila izhodišča za spremembe ureditve področja dedovanja prek spremembe zakona o dedovanju. Glede vprašanja, ali postopke dedovanja prenesti na notarje, pa so po neuradnih informacijah, mnenja različna.
Medresorska delovna skupina je sestavljena iz predstavnikov pravne stroke, sodstva, notariata, odvetništva, državnega tožilstva in državnega odvetništva.
»Notarska zbornica Slovenije in slovenski notarji podpiramo prenovo dednega prava,« pa ob tem poudarjajo na notarski zbornici. S prenosom zapuščinskih postopkov na notarje bi Slovenija sledila uspešnim evropskim zgledom, še ocenjujejo, sodobnejši in učinkovitejši sistem pa bi zagotovil hitrejše uveljavljanje pravic državljanov.
Postopki trajajo najdlje v Sloveniji
Projekt JuWiLi je sofinanciral program Evropske unije za pravosodje. V okviru projekta so bile izdelane pravne in ekonomske analize nespornih (nepravdnih) postopkov, ki jih v sodelujočih državah (Avstrija, Slovenija, Hrvaška, Češka, Slovaška in Madžarska) izvajajo notarji.
Slovenija na najvišji ravni med državami Hexagonale v primeru javnih izdatkov za sodišča na prebivalca. Po podatkih se število zadev, ki niso kazenske, na sto prebivalcev močno razlikuje, pri čemer sta Avstrija in Slovenija med državami Hexagonale najvišje.
Postopek za dedne zadeve, izbran iz raziskave, pa je naslednji, so nam povedali na notarski zbornici:
- Slovenija je edina država v Hexagonale, kjer notarji ne delujejo kot sodni komisarji. Zato vse faze postopka (1. sprejem zadeve, 2. obravnava zadeve, 3. izdaja odločitve o zadevi) opravi pristojno sodišče.
- Na Madžarskem in Hrvaškem notarji, ki delujejo kot sodni komisarji, opravljajo vse tri naloge.
- Na Češkem in Slovaškem so notarji, ki delujejo kot sodni komisarji, odgovorni za obravnavo zadeve in izdajo odločitve o zadevi.
- V Avstriji notarji delujejo kot sodni komisarji, vendar se ukvarjajo le s srednjim delom postopka; prvega (sprejem zadev) in zadnjega (izdaja odločitve) obravnavajo pristojna sodišča.
Vendar pa je bilo ugotovljeno, da je povprečni čas razrešitve (ki se v tej analizi uporablja kot eden glavnih kazalnikov učinkovitosti) najnižji na Hrvaškem in najvišji v Sloveniji, čeprav je število dednih zadev na 100 prebivalcev v Sloveniji najnižje, na Hrvaškem pa najvišje.
V analizi po posameznih državah je tudi razvidno, da je bila stopnja pritožb za dedne zadeve višja glede na druge nekazenske zadeve le v Sloveniji, medtem ko je bila v vseh drugih državah Hexagonale bistveno nižja.
