Božičnica: Ne pozabite terjati nekdanjega delodajalca

Zimski regres je pravica, ki za tekoče leto (2025) pripada vsem delavcem, ki so imeli v tem letu sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Pravica torej velja od 1. januarja 2025.

Tako na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti pod vodstvom Luke Mesca odgovarjajo na vprašanje, ali zaposlenemu pripada zimski regres oziroma t.i. božičnica, če mu je delovno razmerje že prenehalo oziroma se je upokojil pred decembrom.

Do izplačila dela božičnice so upravičene tudi osebe, ki so se v 2025 upokojile. Samo teh oseb bo letos verjetno okoli 20 tisoč glede na podatke iz preteklih let.

Tako izračunate, koliko denarja za božičnico morate dobiti

Kaj vse navedeno pravzaprav pomeni v praksi? Poglejmo na primeru osebe, ki je v letu 2025 trikrat zamenjala službo. Prvič s 1. septembrom 2025, drugič pa s 1. novembrom 2025. Zdaj je torej zaposlena pri že tretjem delodajalcu v enem samem letu.

Na ministrstvu pojasnjujejo, da morajo vsak delodajalec delavcu izplačati sorazmeren del zimskega regresa glede na trajanje zaposlitve pri posameznem delodajalcu.

To v obravnavanem primeru pomeni, da mora prvi delodajalec izplačati 8/12 božičnice, drugi delodajalec 2/12 božičnice in tretji delodajalec 2/12 božičnice. Če so se vsa podjetja odločila, da izplačajo minimalno božičnico v višini 638,86 evra, potem bodo izplačila božičnice sledeča:

Prvi delodajalec: 425,9 evra

Drugi delodajalec: 106,5 evra

Tretji delodajalec: 106,5 evra

Za začetek: to so pomembni datumi in pravice zaposlenih

Zimski regres mora biti izplačan v denarni obliki, preko bančnega računa delavca. Delodajalec izvede izplačilo delavcu najpozneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja za izplačilo plače za mesec november tekočega koledarskega leta. Torej najkasneje do 18. decembra 2025.

Enako, kot velja pri izplačilu plače, se zimski regres v primeru, da je rok za izplačilo dela prosti dan, izplača najpozneje prvi naslednji delovni dan. Izjemoma, če kolektivna pogodba na ravni dejavnosti tako določa, lahko delodajalec v zasebnem sektorju v primeru nelikvidnosti, določi kasnejši rok izplačila, vendar najkasneje 31. marec naslednjega koledarskega leta.

Božičnica vendarle pred ustavne sodnike

Uredništvo

16. december 2025

Dve izjemi

V zvezi z izplačilom zimskega regresa za leto 2025 pa sta možna dva odmika od sicer določenega roka za izplačilo:

1. Dela izplačila zimskega regresa lahko delodajalci premaknejo v leto 2026. Delodajalec tako lahko 75 odstotkov zimskega regresa za leto 2025 izplača najkasneje do 31. marca 2026, vendar mora vsaj četrtino zimskega regresa izplačati v zakonskem roku, kot velja za leto 2025 (torej do 18. 12. 2025).

Navedeno možnost lahko izkoristi delodajalec, pri katerem v letu 2025 oziroma do 31. 3. 2026 ni prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu oziroma pri katerem ni nastala obveznost izplačila dobička, možnost nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, obveznost izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu v letu 2025 oziroma do 31. marca 2026.

2. Za leto 2025 je dopuščena tudi izjema od siceršnjega pravila možnosti kasnejšega izplačila zimskega regresa v primeru nelikvidnosti delodajalca. Delodajalec lahko v primeru nelikvidnosti določi kasnejši rok za izplačilo zimskega regresa za leto 2025 do 31. marca 2026, brez da bi bilo to dopuščeno tudi v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti, ki zavezuje delodajalca.

Obe možnosti odloga plačila »božičnice« za javni sektor ne veljata.

Nadzor pri podjetjih nad izvajanjem izplačil božičnic opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo.

Kaj storiti, ko vas nekdanji delodajalec ignorira?

Vam nekdanji delodajalec ne želi izplačati dela božičnice, ki vam pripada? Kaj lahko storite?

Na pristojnem ministrstvu vsem svetujejo, da začnejo s pisno zahtevo nekdanjemu delodajalcu za izplačilo božičnice. V primeru, da delodajalec v roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavca ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitev s strani delodajalca, zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.

V primeru, da razpolagate s pisnim obračunom, pa na ministrstvu Luke Mesca poudarjajo, da le-ta predstavlja verodostojno listino, na podlagi katere lahko nekdanji zaposleni predlaga sodno izvršbo. Terjatve iz delovnega razmerja sicer zastarajo v petih letih.

Ko gre nekdanji delodajalec v stečaj

Ste morda zamenjali službo, ker je vaš nekdanji delodajalec končal v stečaju ali prisilni poravnavi?

»V zvezi z vprašanjem o možnostih posameznika glede izplačila zimskega regresa, če je njegov nekdanji (delovno razmerje se je končalo v 2025) delodajalec v prisilni poravnavi ali stečaju pa pojasnjujemo, da navedena dva postopka ureja zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki je v pristojnosti ministrstva za pravosodje, ZPZR pa glede navedenega ne določa nobenih posebnosti,« pojasnjujejo na pristojnem ministrstvu.

Povedano poenostavljeno, božičnica je enakovredna vsem ostalim prejemkom (npr. plača) zaposlenih in se v postopku stečaja ali prisilne obravnave obravnava enako.

Božičnica pred ustavnim sodiščem

Kot je znano, je deset podjetij v ponedeljek na ustavno sodišče vložilo pobudo za presojo ustavnosti zakona o zimskem regresu. V podjetjih ob tem sodišču predlagajo začasno zadržanje izvajanja zakona, ali v celoti ali le v delu, ki prinaša obvezno božičnico, pa ni jasno.

Iz ustavnega sodišča sporočajo, da so pobudo prejeli včeraj. Kdaj bodo o njej razpravljali in ali jo bodo ustavni sodniki obravnavali po nujnem postopku, pa v tem trenutku skladno s pravili ustavnega sodišča ni mogoče odgovoriti, so še zapisali na ustavnem sodišču.   

Božičnica: Jastrebi že krožijo nad podjetji, Elan bo moral po kredit

Iztok Hočevar

2. december 2025