Darila, ki so razveselila Natašo Pirc Musar, Urško Klakočar Zupančič, Roberta Goloba in Tino Gaber
Zlati nakit, umetniške slike, ročne ure, porcelan, kristal, zbirke knjig, svilena preproga in celo sablja – vse to so darila, ki jih ob uradnih obiskih prejmejo slovenski funkcionarji in njihovi življenjski sopotnice ali sopotniki. A kaj se zgodi z darili, ko je mandata konec? Jih prejemniki lahko odnesejo domov in uporabljajo kot zasebno last?
Protokolarna darila so veliko več kot le simbolična gesta. Njihovo sprejemanje in ravnanje z njimi je natančno urejeno s pravili, ki veljajo za vse uradne osebe – od funkcionarjev in višjih uradnikov do zaposlenih v Banki Slovenije, članov nadzornih in vodstvenih organov v javnem sektorju ter celo njihovih družinskih članov in zunajzakonskih partnerjev. Omejitve se raztezajo tudi na podjetja, ki so v večinski lasti države.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) poudarja, da »z natančno in pregledno ureditvijo področja sprejemanja daril zmanjšujemo možnosti za neutemeljene očitke in nezaupanje v poštenost uradnih oseb pri opravljanju javne funkcije«. Obenem pa jasna pravila uradnim osebam pomagajo preprečiti zadrege in nesporazume ob prejemanju daril, ki so del diplomatskih običajev ali posebnih priložnosti.
Od zlate zapestnice do koze
Kaj so torej v zadnjem letu prejeli naši vodilni predstavniki države? Med najbolj izstopajočimi darili, ki jih je v letu 2024 prejel Urad predsednice Republike Slovenije, je zlata zapestnica, ocenjena na 400 evrov. V tem mandatu pa sta bili najdražji darili srebrn kompas znamke Tiffany in set porcelanastih skodelic z vrčem, vsak vreden 450 evrov.
Za primerjavo. V času predsedovanja Boruta Pahorja sta najbolj izstopali dve ročni uri znamke Cartier, ki sta ju prejeli Špela Vovk in Smiljana Knez. Njuna vrednost je bila ocenjena na kar 9.000 evrov. Pahor je leta 2022 prejel tudi kozo s hribčka – darilo hiše Pastirica, ki je bilo ocenjeno na 8.000 evrov. Njegova partnerka Tanja Pečar pa je prejela zlat nakit (ogrlica, prstan, uhani, zapestnica), katerega skupna ocenjena vrednost znaša osupljivih 35.000 evrov – kar so po podatkih KPK tudi najdražja protokolarna darila Urada predsednika države od leta 2015.
Svilena preproga, sablja in darila za Tino
Najdražje darilo v mandatu predsednika vlade Roberta Goloba je svilena preproga, ki jo je Golobu poklonil posebni odposlanec Uzbekistana Abdulaziz Kamilov (ocenjena vrednost: 6.000 evrov), in sablja v vrednosti 3.000 evrov, ki je darilo predsednika Alžirije. Partnerka predsednika vlade Tina Gaber pa je od nekdanje prve dame ZDA Jill Biden prejela ogrlico, ocenjeno na 1.100 evrov – to so tudi po podatkih KPK najvrednejša darila, evidentirana v Kabinetu predsednika vlade v zadnjem desetletju.
Poleg tega je Tina Gaber prejela še številna druga darila, med njimi komplet dveh skodelic s podstavkom, brezžični zvočnik, uokvirjeno broško, papercut umetniško drevo življenja, ogrlico iz ohridskih biserov in bundo Smučarske zveze Slovenije.
Zunanja ministrica Tanja Fajon je lani prejela umetniško delo Abdela Qader Al-Rayesa, ocenjeno na kar 15.000 evrov. Leta 2022 so tri uslužbenke njenega ministrstva prejele pet tisoč evrov vredne ročne ure znamke Rolex ter faksimil Gutenbergove Biblije, ocenjen na 15.000 evrov.
Umetnine, vaze in drugi 'praholovilci'
Nekoliko manj bleščeča in draga darila so v letu 2024 odšla v roke predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič. Prejela je vazo, svileno ruto, čajni servis in nekaj drobnih spominkov, ki vsa skupaj niso presegla 1000 evrov.
Ustavni sodniki pa so v dar prejeli umetniške slike, skulpture, sklede in knjige.
Na Slovenskem državnem holdingu, ki ga vodi Žiga Debeljak, so pojasnili, da so v letu 2024 prejeli tri darila, ki so presegla vrednost 75 evrov – vendar jih prejemniki niso obdržali, temveč so ostala v lasti SDH. O darilih, ki presegajo 50 evrov, so dodali, da niso »protokolarne narave« in se zato ne hranijo.
Kaj lahko prejemniki obdržijo in česa ne?
Uradne osebe in njihovi družinski člani lahko protokolarna darila sprejmejo – vendar v imenu organa, kar pomeni, da darilo postane last tega organa. Z drugimi besedami: ogrlica, ki jo je Tini Gaber podarila nekdanja prva dama ZDA Jill Biden, ni njena, temveč last Kabineta predsednika vlade. Prav tako tam ostajata tudi 6 tisoč evrov vredna svilena preproga in sablja v vrednosti 3.000 evrov.
Obstajajo tudi izjeme, med katere sodijo darila simbolne narave (plakete, zastavice, promocijski material ipd.) in priložnostna darila, katerih vrednost ne presega 100 evrov, se lahko obdržijo. Velja pa absolutna prepoved sprejemanja daril v obliki denarja, vrednostnih papirjev, darilnih kartic, dragih kovin in podobnih oblik premoženja.
Vsako darilo, katerega vrednost presega 50 evrov, mora biti evidentirano – uradna oseba mora v osmih dneh izpolniti obrazec, darilo pa oddati v hrambo. Seznam prejetih daril je treba Komisiji posredovati najkasneje do 31. marca za preteklo leto.
