Delodajalske organizacije proti zakonu o konoplji: ogrožena varnost zaposlenih in družbe

Zakon o konoplji za omejeno osebno uporabo, ki je v obravnavi v Državnem zboru RS, razburja delodajalce. Trgovinska zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije – so se ostro odzvale in opozorile, da bi sprejem zakona neposredno ogrozil varno delovno okolje in povečal tveganja za zdravje zaposlenih, varnost družbe ter odgovornost podjetij.

»Predlog Zakona o konoplji za osebno uporabo ogroža varnost na delovnih mestih, zdravje in življenja ljudi. Zato zahtevamo njegov umik,« sporočajo predstavniki delodajalcev.

Zakaj delodajalci nasprotujejo zakonu o konoplji?

Glavni razlogi za nasprotovanje so povezani z zagotavljanjem varnosti pri delu. Predlog zakona naj bi namreč omejeval možnosti nadzora nad prisotnostjo THC v telesu zaposlenih, kar bi delodajalcem onemogočilo pravočasno prepoznavo zmanjšanih psihofizičnih sposobnosti delavcev.

Po predlogu prisotnosti THC ne bi smeli ugotavljati v okviru rednih preventivnih zdravstvenih pregledov, ki so sicer zakonsko namenjeni ocenjevanju tveganj na delovnem mestu. To pomeni, da bi posledice uživanja konoplje lahko napačno pripisovali delovnemu okolju, kar bi dodatno bremenilo delodajalce.

Nevarnost za občutljive poklice

Posebej problematična bi bila ureditev za poklice z visokim tveganjem – zdravnike, reševalce, pilote, učitelje, varnostnike, delavce na višini in upravljavce težke mehanizacije. Na teh delovnih mestih je ničelna toleranca do prisotnosti THC nujna, saj je varnost ljudi ključnega pomena.

Opozarjajo, da ostajajo odprta vprašanja odgovornosti v primerih, ko delavec pod vplivom THC storitev ne bi opravil skladno z zakonodajo o varstvu potrošnikov.

Delodajalske organizacije poudarjajo, da je pravica do varnega dela in družbenega okolja pomembnejša od pravice do uporabe konoplje. Od Vlade RS zato pričakujejo, da bo podala negativno mnenje k predlogu zakona in predlagala njegov umik iz zakonodajnega postopka.