Divji prašiči v Podutiku: »Če bo treba, bodo prišli tudi na Tromostovje.«

Četrtna skupnost Dravlje je objavila posnetek (glejte spodaj), na katerem divji prašiči prečkajo cesto. Posnetek je posnela 15-letnica, ko je zapustila avtobus, in sicer na ovinku iz Podutiške ceste proti Krivcu. 

Alojz Kovšca, predsednik Lovske zveze Slovenije (LZS) je dejal, da bodo prašiči v primeru, da niso bili prestrašeni, poškodovani in so našli hrano, postali redni gostje:

»To imajo zdaj za osvojeni teritorij in se bodo vračali.« 

Tamkajšnjim prebivalcem svetuje, naj se jih izogibajo. Domače živali naj zapirajo, hrano pa umikajo. 

Kovšca pravi, da se človeku načeloma umaknejo, nevarne pa so vodeče svinje z mladiči. Te so lahko izjemno napadalne in lahko človeka tudi izjemno poškodujejo. 

Divji prašiči dandanes poseljujejo bodisi stalno bodisi le občasno celotno ozemlje Slovenije domala do same obale. So mrhovinarji, njihovi iztrebki znajo biti kužni. So prenašalci raznih zoonoz (živalska bolezen, ki se lahko prenese tudi na človeka), opozarja Kovšca. Želja lovcev je, da se njihovo število čim bolj zmanjša tudi zaradi možnega širjenja afriške prašičje kuge. 

Lov na divje prašiče je na lovnih površinah odprt celo leto, pojasnjuje predsednik Lovske zveze Slovenije. A naselja in ceste ne spadajo med lovne površine, zato mora za odstrel divjadi na teh območjih odločbo izdati ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MGKP). Pri lovu na teh površinah mora biti vključena tudi policija. 

Ministrstvo za kmetijstvo smo vprašali, ali bodo izdali odločbo za odlov divjadi na ulicah Podutika. Odgovorili so, da bo Inšpekcija za lovstvo odločbo za izredni poseg izdala v nujnem primeru in na podlagi vloge pristojne lovske družine, v tem primeru odstrel divjih prašičev na nelovni površini:

»Če bi se težave z divjimi prašiči pojavljale dlje časa in na širšem območju, se lahko pristojna lovska družina obrne na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Ta lahko izda odločbo, s katero dovoli izredni poseg na vlogo krajevno pristojne lovske družine v skladu z Zakonom o divjadi in lovstvu in po postopku v skladu Zakonom o splošnem upravnem postopku po rednem postopku, kar zahteva upoštevanje vseh postopkovnih rokov za izdajo odločbe.«

Od vloge do izdaje odločbe z vsemi obveznimi procesnimi koraki tako preteče približno tri tedne.

To, da se tudi divji prašiči vse bolj urbanizirajo, je po besedah Kovšce pričakovano. V njihovih naravnih habitatih je namreč izjemno velika konkurenca za hrano. Divji prašiči so vsejedi, tako kot npr. šakali, jazbeci in medvedi, in če imamo v gozdu preveč vsejedih živali, je jasno, da si bodo te začele iskati hrano v naseljih.

»Tudi do centra Ljubljane in na Tromostovje bodo prišli, če bo treba,« dodaja Kovšca.

Ob ustreznih pogojih se lahko divji prašiči zelo dobro privadijo na življenje v urbanih habitatih. Naselili so se v okolici in tudi v samih središčih nekaterih večjih evropskih mest.

Divji prašiči se združujejo v trope, vodi jih najstarejša in najbolj izkušena žival. Imajo izjemno dober voh. Čez dan se raje zadržujejo v gosti vegetaciji, ko pade mrak, pa se odpravijo v gozd ali na njive po hrano in se z jutrom vrnejo v goščave. Njihova največja naravna sovražnika sta volk in ris.

Divji prašiči sicer povzročajo veliko škodo v kmetijstvu. 

Leta 2024 je bilo odstreljenih 13.976 divjih prašičev.