side-text
Foto: Uredništvo

Kot je Jožetu Možini glede žalitev Svetlane Makarovič dejal njen prijatelj: Vsak ima pravico biti, tak kot je, tudi, da je nor, ampak problem so ozadja, ki to brutalno izkoriščajo.

Foto: Uredništvo

Aktualno

Dr. Možina: Za ohranitev oblasti ne izbirajo sredstev

V podkastu info360 smo gostili dr. Jožeta Možino, novinarja na TV Slovenija, televizijskega voditelja, zgodovinarja. Kako komentira grob poseg v najbolj gledano informativno oddajo TV Slovenija Tarčo, ki so jo kar odpovedali. Pojasnil je tudi, na kakšen način so škodili oddaji Intervju, kjer je voditelj. Komentiral je, kdo brutalno izkorišča žaljive izpade Svetlane Makarovič zoper drugače misleče in, ali ponovno strašenje pred prihodom Janše na oblast še učinkuje pri volivcih.

Stanje na TV Slovenija pred volitvami je Jože Možina opisal kot čebelnjak, kjer pozimi čebele spijo, na pomlad pa začne brneti v panju. Tako je sedaj na nacionalki nenavadno vzdušje napetosti, negotovosti, tudi konfliktnosti. Glede odpovedi zadnje Tarče si ni mislil, da so šefice na televiziji v tako odvisnem odnosu do politike, da bi kaj takega morale storiti. 

»To je velik karierni madež, če se podpišeš pod tako odločitev, kot je ustavitev neke oddaje zaradi bizarnih izgovorov.«

V zvezi s tem, da je Društvo novinarjev Slovenije ekipo Tarče pustilo na cedilu in se de facto postavilo na stran cenzure naš sogovornik opaža kot erozijo novinarskega poklica. Pred 20 leti je še obstajala poklicna solidarnost, moralne vrednote. Zdaj pa te selekcije ni.

Bolj od tega, kaj novinar zmore in zna, je pomembno, kakšno orodje je lahko za določeno politično opcijo ali ekonomsko potrebo. Pri tem so novinarji TVS, ki so zdaj ob cenzuri Tarče tiho, stali v prvih vrstah kot »nikogaršnji hlapci« na shodih zoper zatrjevane politične pritiske v času prejšnje vlade.

Cenzura v oddaji Intervju

Pri oddaji Intervju, kjer gosti ljudi, ki niso v sozvočju s sedanjo oblastno garnituro, je bil tudi sam deležen cenzure, saj mu je odgovorna urednica Polona Fijavž prepovedala gostovanje zagovornice pravic nerojenih otrok Urške Cankar Soares, češ da bi ta širila protiustavne stvari. 

»Ne moreš vnaprej nekoga obsoditi, ker je to diskriminacija. Če bi se ga. Soares odločila za tožbo, bi to tožbo dobila.«

Oddajo Intervju so tudi prestavili na kasnejši termin, s čimer so število gledalcev zmanjšali za polovico. 

Hlapčevanje Marcela Štefančiča

Prizadel ga je tudi odnos ljudi na TVS v zvezi s primitivnim žaljenjem, ki ga je bil deležen s strani pisateljice in pesnice Svetlane Makarovič na enem od protivladnih shodov v času prejšnje vlade. Zoper njo je vložil odškodninsko tožbo, postopek še traja, pri čemer pa je na primer Marcel Štefančič brez zadržkov gostil Svetlano Makarovič v svoji oddaji Marcel, ne da bi jo sploh kaj vprašal glede te razžalitve.

Glede Makarovič in njenih žalitev drugače mislečih je navedel, kaj mu je dejal eden od njenih prijateljev. Vsak ima pravico biti, tak kot je, tudi, da je nor, ampak problem so ozadja, ki to brutalno izkoriščajo. Torej ključni ljudje z levega političnega pola, ki pisateljico ob tem častijo.

Degradacija državnega zbora

Žal smo bili v tem mandatu vlade priča tudi sovražnemu in nestrpnemu govoru v državnem zboru, posebej s strani nekaterih poslank Svobode, vključno s predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič. Pred leti so poslanci z različnih strank v DZ ob zastopanju povsem drugačnih stališč znali zbadati drug drugega, a ostalo je na polju humorja. Bili so zgolj tekmeci, ki gredo lahko skupaj na kavo.

Nedavno pa je srečal poslanko NSi Vido Čadonič Špelič, ki je predstavila sedanjo povsem drugačno stanje v hiši demokracije.

Strašenje pred Janšo

Dotaknili smo se tudi predvolilnega strašenja pred morebitno četrto Janševo vlado, za katero je nekdanji predsednik Milan Kučan v intervju za Reporter dejal, da bo »hujša od vseh«. Predsednica državnega zbora pa da bi v tem primeru »padli v temo«.

Možina meni, da takšno strašenje pri volivcih več ne učinkuje. Je pa res, doda, da ima Kučan z diktaturami velike izkušnje, ker je vodil partijo v tisti dobi, ko se je ta na vse kriplje prizadevala, da bi se ohranila na oblasti. Tudi takšne napovedi kažejo, kako za ohranitev oblasti ne izbirajo sredstev, pravi. 

Tudi ta vladni mandat pa je bil izgubljena priložnost za pokop posmrtnih ostankov po vojni pobitih domobrancev.

Kosti iz najbolj množičnega morišča Jama pod Macesnovo gorico so začasno v kostnici pri Škofji Loki. Zanimalo nas je, ali bi morali kljub nasprotovanju ljubljanskega župana Zorana Jankovića vztrajati pri pokopu v Ljubljani kot glavnem mestu. 

Vabljeni k ogledu celotnega Podkasta Info360, ki ga je vodil novinar Nenad Glücks