Drugi poskus nakupa helikopterjev: zahteve reševalcev zopet na stranskem tiru

Želja, da bi imeli v Sloveniji reševalne helikopterje, ki bi bili namenjeni izključno hitri nujni medicinski pomoči, je stara že sramotnih 45 let. V tem času smo našteli 13 neuspešnih poskusov pridobitve tovrstnih helikopterjev. Zadnji se je začel maja 2024, ko je premiera Roberta Goloba v zvezi s to problematiko poklical radijski voditelj Denis Avdić. Stvari so se začele premikati.

Ministrstvo za notranje zadeve je 15. novembra 2024 objavilo javno naročilo za dobavo dveh helikopterjev za izvajanje helikopterske nujne pomoči. Ker naročilo ni bilo uspešno, so zdaj objavili novo, ki pa je vsebinsko identično prvemu: želje reševalne stroke glede tehničnih karakteristik helikopterja so spet spregledane.

»Obljubljalo se je, da bomo dobili namenska helikopterja izključno za reševanje, v resnici pa kupujemo helikopterja – primernejša za naloge policije,« so neposredni reševalci. 

Prvi razpis za nakup reševalnih helikopterjev, na katerega se je prijavil le en proizvajalec – italijanski Leonardo – ni bil uspešen, ker se je zapletlo z bančno garancijo. Že takrat je bilo iz ust reševalcev slišati, da je razpis zaradi zahtevanega kratkega dobavnega roka in določenih drugih karakteristik pisan na kožo prav italijanskemu proizvajalcu.

Glede na to, da se kupuje namenska helikopterja za reševanje, bi bilo logično, da bi pri tem upoštevali potrebe zdravstva, a so se tudi v drugem razpisu nanje požvižgali, navajajo reševalci. 

V novem razpisu dve manjši spremembi

V tokratnem razpisu sta v primerjavi s prvim zgolj dve manjši spremembi: podaljšali so dobavni rok, med možne barve helikopterja pa so uvrstili še rumeno (spremembe objavljamo v spodnji infografiki)

Primerjava prvega in drugega razpisa. 

Vir: Portal javnih naročil

Ponudniki helikopterjev se morajo na razpis, ki so ga pripravili na ministrstvu za notranje zadeve, prijaviti do 23. junija 2025. 

Ob objavi prvega razpisa je bilo nelogično, da bosta helikopterja, namenjena nujni pomoči, v barvi policije in s policijskimi oznakami, namesto rumena, kot so reševalna vozila. Reševalni helikopter ni namreč nič drugega kot leteči rešilec. Zato so zdaj – kot dokaz, da so prisluhnili stroki – dodali med možne barve tudi rumeno.

A reševalce moti več drugih, za njihovo delo bolj bistvenih stvari.

Thomas Germ, predsednik Sekcije reševalcev v zdravstvu je povedal, da sestanki na ministrstvih niso obrodili želenih sadov. 

Thomas Germ, predsednik sekcije reševalcev v zdravstvu je povedal, da so pred objavo drugega razpisa na sestankih na ministrstvih za zdravje in za notranje zadeve podali svoje zahteve, a jih niso upoštevali. Otresli so se jih, češ, kaj komplicirajo, če pa pri prvem razpisu niso imeli pripomb. A Germ pravi, da so bili vseskozi kritični in jim jasno sporočili, kaj za najboljši potek reševanja potrebujejo. 

Reševalec Robert Sabol je naštel stvari, ki se jim zdijo najbolj sporne: vitla, ki ni v skladu s pravilnikom o hitri nujni medicinski pomoči (ta določa vitlo  z nosilnostjo najmanj 270 kilogramov, v razpisu je vitla s kapaciteto dviga vsaj 240 kg), ponderiranje prtljažnega prostora, kar daje prednost helikopterjem italijanskega proizvajalca, ki jih že ima policija, ponderiranje hitrosti helikopterja, namesto da bi ponderirali ali podali zahtevo, da se helikopter nalaga od zadaj, kot to omogoča večina evropskih reševalnih helikopterjev.

»Zdravstvo je zahtevalo v helikopterju manevrski prostor za glavo poškodovanca za oskrbo dihalne poti. Obstoječa konfiguracija (prečno postavljeno ležišče) tega ne omogoča. Saj je glava pacienta pri enih vratih, noge pacienta pa pri vratih na drugi strani kabine,« je še povedal Sabol.

Nepotrebna oprema

Germ je spomnil še, da v reševalnem helikopterju ne potrebujejo zahtevanih osmih sedežev.

»Glede na to, da gre za helikopter, ki naj bi bil namenjen za prevoz bolnikov, je to nepotrebna oprema oziroma nepotrebna vsebina v helikopterju. Glede na zahtevo iz desete točke tehničnih specifikacij bi lahko smatrali, da MNZ sedeže kupuje na zalogo, tako kot dodatna nosila in blazine za nosila, vendar za dodatna nosila v helikopterju ne zahteva dodatnih pritrditvenih mest, za sedeže pa.«

Na MNZ odgovarjajo, da bi v primeru množične ali naravne nesreče večjega obsega, kjer bi se izkazale potrebe po reševanju in evakuaciji večjega števila prizadetih prebivalcev, helikopter lahko uporabili tudi za ta namen.

»Pri tem pa več sedežev pomeni več rešenih oseb hkrati.«

Reševalci se ne strinjajo in pravijo, da so za primer množične nesreče na voljo druge prevozne kapacitete, medtem ko mora biti za reševanje življenj na primarni ravni tudi v primeru množičnih nesreč ustrezno poskrbljeno.  

Primerjava helikopterjev

Italijanski proizvajalec Leonardo se bo po naših informacijah na razpis zagotovo prijavil, v Airbusu pa tega, ali se bodo prijavili, niso želeli komentirati. Slovensko podjetje Norner ima sicer z obema proizvajalcema vzpostavljeno poslovno sodelovanje. Zdaj se postavlja vprašanje, ali sta se proizvajalca morda dogovorila, kdo bo prevzel kateri trg oziroma kateri posel.

Airbus

Leonardo

MZ: Zahteve stroke utemeljene in strokovno podprte

Na ministrstvu za zdravje (MZ) so potrdili, da so bile zahteve zdravstvene stroke za nakup helikopterjev za nujno medicinsko pomoč pred objavo ponovljenega razpisa ponovno preverjene na pobudo Službe za nujno medicinsko pomoč in izredne razmere na ministrstvu. Slednja je povabila predstavnike Sekcije reševalcev v zdravstvu in predstavnike izvajalcev HNMP na delovni sestanek, ki je potekal 25. aprila 2025.

Namen sestanka je bil, da se ponovno preverijo in dopolnijo potrebe zdravstvene stroke glede nakupa helikopterjev za izvajanje HNMP, so sporočili z MZ.

Na MZ so se jim zdele vse zahteve, ki so jih predstavili predstavniki Sekcije reševalcev v zdravstvu in izvajalci HNMP, utemeljene in strokovno podprte.

»Gre za vsebinsko pomembne predloge, ki jasno izhajajo iz vsakodnevne prakse na terenu in prispevajo k izboljšanju kakovosti oskrbe pacientov v okviru helikopterske nujne medicinske pomoči.«

Zaradi ponovitve postopka javnega naročila nakupa dveh namenskih helikopterjev za HNMP, ki ga vodi ministrstvo za notranje zadeve, pa medicinski del razpisne dokumentacije temelji na že znanih izhodiščih iz dokumenta »Osnovne izhodiščne potrebe Ministrstva za zdravje za pripravo investicijske dokumentacije za nakup namenskih helikopterjev za nujno medicinsko pomoč«, ki je bil napisan 17. julija 2024.

Kljub temu pa bodo - tako obljubljajo na MZ - dodatne zahteve predstavnikov Sekcije reševalcev v zdravstvu in izvajalcev HNMP upoštevane pri pripravi celovite reorganizacije sistema nujne medicinske pomoči, zlasti pri vzpostavitvi Letalskih operacij zdravstva, kjer se bo bolj sistematično uredilo tudi področje helikopterske nujne medicinske pomoči ter med bolnišničnih helikopterskih prevozov in helikopterskih prevozov otrok v inkubatorjih.