Države, kjer je božič prepovedan

V mnogih delih sveta je december čas lučk, obdarovanja in družinskih srečanj. Božič je za milijone ljudi eden najpomembnejših praznikov v letu, a hkrati velja, da ta datum nima univerzalnega pomena. Za velik del svetovnega prebivalstva je 25. december povsem običajen delovni dan – ponekod pa je celo predmet omejitev ali prepovedi. Razlogi segajo od stroge verske interpretacije do političnega nadzora in zavračanja zahodnih vplivov.

Severna Koreja: božič kot grožnja režimu

V Severni Koreji božič ni le nepraznik, temveč potencialno kaznivo dejanje. Država, ki temelji na totalitarni ideologiji in kultu osebnosti, ne dopušča religije kot samostojnega sistema vrednot. Vsako versko izražanje, vključno s praznovanjem božiča, se obravnava kot grožnja oblasti in lahko vodi v zaporno kazen.

Namesto verskih praznikov državni koledar poudarja rojstne dneve in obletnice voditeljev dinastije Kim. Najpomembnejši zimski datum je 17. december, obletnica rojstva Kim Džong Ila. 

Savdska Arabija: previdno odpiranje brez verskih simbolov

Savdska Arabija kot rojstni kraj islama že desetletja zavzema jasno stališče, da božič ni skladen z islamsko doktrino. Dolga leta so bili javni božični okraski, drevesca in praznovanja strogo prepovedani, morebitna praznovanja pa omejena na zasebne domove tujcev ali diplomatske kroge.

V zadnjih letih se je zaradi gospodarskih reform in odpiranja turizmu pojavilo nekaj simboličnih sprememb. V izbranih luksuznih hotelih in nakupovalnih središčih je mogoče opaziti diskretno »sezonsko« dekoracijo, vendar brez krščanskih simbolov. Kljub temu ostajata osrednja praznika savdske družbe Eid al-Fitr in Eid al-Adha, ki še vedno določata praznični ritem države.

Brunej: zasebno dovoljeno, javno kaznovano

Brunej uveljavlja strogo različico šeriatskega prava, ki močno omejuje javno izražanje drugih verskih tradicij. Ne-muslimani lahko božič praznujejo zasebno, vendar vsaka javna oblika praznovanja velja za sporno, če bi jo lahko razumeli kot širjenje druge vere.

V praksi to pomeni, da so božična drevesca, lučke, jaslice in celo nošenje Božičkovih kap v javnosti lahko kaznovani z visokimi globami. Podjetjem je prepovedano božično oglaševanje, oblasti pa so prebivalce večkrat javno opozorile, naj se v javnem prostoru izogibajo božičnim voščilom.

Somalija: popolna prepoved zaradi vere in varnosti

Somalija je ena izmed držav, kjer je božič v celoti prepovedan. Razlogi so dvojni: verska identiteta države in varnostni vidiki. Oblasti menijo, da bi javno praznovanje krščanskega praznika lahko spodbudilo napetosti ali celo nasilne odzive ekstremističnih skupin.

Prepovedani so javni okraski, božične maše in celo običajni praznični pozdravi. Poudarek je izključno na islamskih praznikih, vsako javno izražanje druge vere pa se razume kot poseg v versko in družbeno enotnost države.

Tadžikistan: omejevanje običajev

Tadžikistan se od prejšnjih primerov razlikuje po tem, da božič formalno ni prepovedan. Kljub temu oblasti aktivno odvračajo od njegovega praznovanja v javnosti. Gre za del širše politike omejevanja tujega kulturnega in verskega vpliva ter krepitve nacionalne identitete.

Šolam, podjetjem in javnim ustanovam oblasti redno svetujejo, naj ne postavljajo božičnih okraskov, prodaja drevesc in dekoracije pa je omejena. Namesto tega država močno spodbuja tradicionalne praznike, predvsem navruz, perzijsko novo leto, ki ima v regiji globok zgodovinski pomen.

Praznik, ki ni univerzalen

Božič pogosto dojemamo kot globalni praznik, vendar primeri številnih držav kažejo, da njegovo praznovanje ni samoumevno. Od stroge prepovedi do tihega odvračanja – odnos do 25. decembra razkriva veliko o političnih sistemih, verskih razmerjih in kulturnih prioritetah posameznih družb. Kar je za ene simbol topline in skupnosti, je za druge nezaželen tujek ali celo nevaren izraz drugačnosti.