Na ravni države je srednja cena rabljenega stanovanja prvič presegla 3.000 evrov na kvadratni meter. V Ljubljana, kjer so cene tradicionalno najvišje, pa je ta meja že presegla 5.000 evrov na kvadratni meter. Foto: Umetna inteligenca
Eksplozija cen nepremičnin: kdo si danes sploh še lahko privošči stanovanje?
Slovenski nepremičninski trg je v letu 2025 dosegel nov mejnik – cene stanovanj in hiš so znova podrle rekorde, kaže najnovejše poročilo Geodetska uprava Republike Slovenije. Kljub temu da se je število transakcij po večletnem upadu ponovno povečalo, rast cen še naprej prehiteva dostopnost za večino prebivalstva.
Na ravni države je srednja cena rabljenega stanovanja prvič presegla 3.000 evrov na kvadratni meter. V Ljubljana, kjer so cene tradicionalno najvišje, pa je ta meja že presegla 5.000 evrov na kvadratni meter. Po podatkih poročila so se stanovanja v večstanovanjskih stavbah lani podražila za 11 odstotkov, hiše pa za 10 odstotkov, s čimer so cene praktično po vsej državi dosegle najvišje ravni doslej.
Rast cen spremlja tudi ponovna oživitev trga. Po treh letih upadanja se je število kupoprodaj stanovanjskih nepremičnin v letu 2025 povečalo. Število prodaj stanovanj v blokih je zraslo za 25 do 30 odstotkov, prodaja hiš pa za 20 do 25 odstotkov. K povečani aktivnosti so prispevale predvsem nižje obrestne mere, ki so spodbudile večje povpraševanje po stanovanjskih kreditih, ter ugodne razmere na trgu dela.
Ključni problemi ostajajo
Kljub temu trg še ni dosegel ravni iz leta 2021, ko je po epidemiji beležil vrhunec. Število transakcij ostaja nižje kot takrat, prav tako je še vedno manjše trgovanje z zazidljivimi zemljišči, čeprav se je tudi ta segment lani nekoliko okrepil.
Ob nadaljnji rasti cen pa se poglablja tudi ključni problem slovenskega nepremičninskega trga – dostopnost stanovanj. Kljub večji aktivnosti kupcev in investitorjev si lastniško nepremičnino vse težje privošči vse več ljudi, kar ostaja eden osrednjih izzivov prihodnjih let.
