side-text
STA

Po dveh letih Elen Batista Štader znova zapušča mesto voditeljice TV Dnevnika. Pred tremi leti je za svojo menjavo krivila lomastenje takratne politike Janeza Janše na RTV Slovenija, zdaj jo je menjava doletela pod vlado Roberta Goloba.

Aktualno

Elen Batista Štader se znova poslavlja: znano, katera voditeljica jo bo nadomestila

Po naših informacijah se Elen Batista Štader poslavlja z mesta voditeljice TV Dnevnika. Spomnimo, pred tremi leti je za svojo menjavo krivila lomastenje takratne politike Janeza Janše na RTV Slovenija, zdaj jo je menjava doletela pod vlado Roberta Goloba. Kdo jo bo nadomestil in zakaj? 

Na RTV Slovenija se jeseni znova obetajo spremembe. Po naših informacijah se namreč od vodenja osrednje informativne oddaje Dnevnik znova poslavlja Elen Batista Štader. Na tem mestu naj bi jo kmalu nadomestila Jasmina Jamnik. Po naših informacijah je do spremembe prišlo na pobudo vodstva; razlogov naj bi bilo več, med njimi pa naši viri omenjajo izjemno nizko gledanost oddaje Dnevnik, ki naj bi bila pod vodenjem Batiste Štader še slabša. 

Na RTV ne komentirajo informacije o menjavi voditeljice in razlogih zanjo. V odgovoru na vprašanja so zapisali le, da bodo o morebitnih spremembah na voditeljskih mestih javnost obvestili.

Drugo slovo

Sicer pa se Batista Štader tokrat ne poslavlja prvič z voditeljskega mesta. Reakcije na njeno menjavo leta 2021, ko jo je takratno vodstvo odslovilo z voditeljskega mesta in jo premestilo v regionalni center TV Koper Capodistria, so bile burne. V intervjuju za revijo Jana je voditeljica leta 2022 dejala, da razloga za premestitev, ne pozna. Sodeč po njenih izjavah pa je bila prepričana, da gre za politično povezano odločitev. 

»Zakaj sem izginila iz Dnevnika? Odgovora na to vprašanje pač po enem letu še vedno nimam. Urednica Jadranka Rebernik in direktor Valentin Areh sta očitno presodila, da je bolje za program, če me ni. Zdaj lahko gledalci v informativnih oddajah spoznavajo nove in nove voditelje, vsak dan nov obraz. Urednik seveda lahko zamenja voditelja, zato se nisem upirala, sprejela sem ponujeno novo delovno mesto v Kopru, kjer sem lahko prav tako koristna, saj dnevno pripravljam prispevke za Primorsko kroniko, pa tudi za Dnevnik in Odmeve,« je dejala pred tremi leti.

V omenjenem intervjuju je ljudi pozivala, naj gredo na referendum o novem zakonu o RTV Slovenija in glasujejo ZA, da se ustavi vmešavanje politike na javnem zavodu. 

»Z vsemi sredstvi si moramo prizadevati, da politiki preprečimo vstop na RTV,  zato vse bralce prosim, da nam pomagajo in na referendumu glasujejo ZA zakon.«

Z uveljavitvijo novele zakona o RTV Slovenija leta 2023 se je Batista Štader ponovno usedla na voditeljski stol, a ga bo po naših informacijah 1. oktobra letos ponovno zapustila.  

Do dodatnih milijonov z novim zakonom o RTV?

Sicer pa to ni edina novica, ki prihaja s Kolodvorske. Javni zavod RTV Slovenija je po naših informacijah pretekli teden na račun prejel 6,6 milijona evrov, do konca leta pa od vlade pričakujejo še preostali delež.

Ali lahko na ta sredstva RTV računa tudi v prihodnjem letu? Na vladnem uradu za narodnosti odgovarjajo, da se potreba po dodatnih sredstvih ugotavlja v vsakokratnem tekočem proračunskem letu.

Na Kolodvorski sicer trdijo, da si bo »vodstvo RTV Slovenija še naprej prizadevalo za finančno vzdržno poslovanje javnega zavoda«. O tem, ali bo ta del urejen v zakonu, odgovarjajo, da za to niso pristojni in nas napotili na ministrstvo za kulturo.

Na ministrstvu za kulturo pa teh informacij ne komentirajo, pravijo namreč, da je zakon še v medresorskem usklajevanju.

So nam pa že junija v enem izmed odgovorov na vprašanja potrdili, da so v usklajevanju novega medijskega zakona tudi spremembe, ki se nanašajo na področja upravljanja zavoda, obseg javne službe ter tudi na način financiranja. Med drugim predlog novele predvideva, da višina financiranja manjšinskih programov ne bo več odvisna od vsakoletnega usklajevanja med RTVS in uradom za narodnosti, temveč je financiranje določeno z zakonom v višini, ki ustreza 8-odstotkom zbranega RTV prispevka.

Vlada Roberta Goloba je s prvim januarjem letos dvignila RTV prispevek z 12,75 evra na 14,02 evra. Lani pa je javnemu zavodu za namen financiranja narodnostnih programov izplačala 12,2 milijona evrov, pri čemer je računsko sodišče ugotovilo, da Urad Vlade Republike Slovenije za narodnosti pred izplačili ni preverjal upravičenosti zahtevkov, prav tako ni preveril pravilnost izračuna dodeljenih sredstev. 

Na Uradu RS za narodnosti so ob tem pojasnili, da so že pred ugotovitvami računskega sodišča spremenili pogodbe za leto 2025. Te zdaj vključujejo »dopolnjena določila, ki jasno opredeljujejo obveznost predložitve dokazil o namenski porabi sredstev pred vsakim mesečnim izplačilom. S tem smo vzpostavili dodatni nadzorni mehanizem, ki omogoča sprotno preverjanje upravičenosti zahtevkov in skladnosti porabe s pogodbenimi določili«.