Evropski parlament: Izbranim uradnikom se bo letna plača zvišala za več kot 32 tisoč evrov

Deset najvišje rangiranih uradnikov Evropskega parlamenta, vključno z generalnim sekretarjem Alessandrom Chiocchettijem, bo prejelo zajetne povišice plač. Vsakoletna bruto plača posameznega uradnika se bo povečala za več kot 32 tisoč evrov, kar je sprožilo ostre odzive tako znotraj institucij kot tudi v javnosti.

Najvišji plačni razred za izbrano elito

Po novem se bo osnovna mesečna bruto plača teh uradnikov zvišala z dosedanjih 20.536,29 evra na 23.235,49 evra. Letna bruto plača bo tako znašala približno 278.825,88 evra. Plače so obdavčene po notranjem davčnem sistemu Evropske unije, ki predvideva progresivno lestvico obdavčitve od 8 do 45 odstotkov – ne pa po belgijski zakonodaji, čeprav institucije delujejo v Bruslju.

Ocenjuje se, da bodo te povišice kadrovski oddelek Evropskega parlamenta stale do 324 tisoč evrov letno.

Strogi pogoji? Ne povsem.

Do povišic so upravičeni uradniki, ki so bili vsaj tri leta na prejšnjem plačnem razredu AD15, čeprav je za napredovanje običajno dovolj že dve leti. Med prejemniki povišic so vodje ključnih oddelkov, kot so: Christian Mangold (komuniciranje), Ellen Robson (človeški viri), Juan Carlos Jiménez Marín (tolmačenje), Lorenzo Mannelli (IT in kibernetska varnost), Guy Mols (varnost), Monika Strasser (proračunska politika) in Michael Speiser (gospodarska in industrijska politika).

S 1. novembrom 2025 se bosta v najvišji plačni razred AD16 dodatno uvrstila še Anders Rasmussen, namestnik generalnega sekretarja za zakonodajno usklajevanje in raziskave, ter Sannaleena Lepola-Honig, direktorica za parlamentarno sodelovanje.

Kritike: »Parlament služi samemu sebi«

Povišice so sprožile burne odzive zlasti v vrstah politične skupine The Left. Njen sopredsedujoči Martin Schirdewan je ukrep označil za nesprejemljivega v času, ko državljani EU trpijo zaradi vremenskih ekstremov, inflacije in gospodarskih negotovosti.

»To presega vse meje razumljivega. Evropski parlament služi samemu sebi, medtem ko številni Evropejci komaj preživijo,« je bil oster Schirdewan.

Čeprav gre za notranjo kadrovsko odločitev, ki temelji na sistemskih pravilih EU, mnogi opozarjajo, da tovrstni ukrepi škodujejo zaupanju v evropske institucije. Občutek oddaljenosti od težav vsakdanjih ljudi je v trenutnem političnem in družbenem kontekstu vse bolj problematičen – tudi pred naslednjimi evropskimi volitvami.