V sindikatu Fides še poudarjajo, da simbolične spodbude, kot so dodatki za posamezne specializacije, ne preprečujejo razpada strok. Ob tem izpostavljajo, da se kadrovske in strokovne krize lahko rešujejo zgolj z varnimi pogoji dela, vzdržnim plačnim sistemom in spoštovanjem strokovne avtonomije, ne pa z občasnimi politično motiviranimi gestami.
Foto: UKC Ljubljana
Fides opozarja: interventni zakon ne rešuje zdravstva
Stanje v zdravstvu se iz dneva v dan slabša: oddelki razpadajo, zdravniki izgorevajo, bolniki pa nedopustno dolgo čakajo na obravnavo, opozarjajo pri Fidesu. Sindikaliste tudi skrbi, da interventni zakon ne rešuje razpada oddelka maksilofacialne kirurgije v UKC Ljubljana, čeprav je vlada s to problematiko dobro seznanjena.
Čeprav sta vlada in parlament pred Ustavnim sodiščem zatrjevala, da so bili ukrepi iz novele Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) nujni in sorazmerni, pa interventni poseg po oceni Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (Fides) dokazuje nasprotno. Nastala škoda se zdaj zakriva s kratkoročnimi in parcialnimi popravki, menijo sindikalisti.
Stanje v zdravstvu se medtem iz dneva v dan slabša: oddelki razpadajo, zdravniki izgorevajo, bolniki pa nedopustno dolgo čakajo na obravnavo, poudarjajo pri Fidesu. Kot posebej problematično v sindikatu izpostavljajo dejstvo, da interventni zakon ne rešuje razpada oddelka maksilofacialne kirurgije v UKC Ljubljana, čeprav je vlada s to problematiko dobro seznanjena.
Širitev pooblastil ZZZS
Pri Fidesu opozarjajo tudi na mnoge druge izzive novih zakonskih rešitev. Tako se s predlogom zakona o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva pooblastila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije širijo tako, da omogočajo omejevanje zdravstvenih storitev, ki jih ZZZS razglasi za negospodarne – tudi če jih napotni zdravnik ali subspecialist oceni kot nujne. Namesto plačila realnih stroškov zdravstvenih storitev zakon uvaja »odpustke« za javne zavode, ki so v rdečih številkah, in sicer predvsem zaradi novega vrednotenja storitev, ki ga je določila sama vlada, so opozorili pri Fidesu.
Sindikalisti tudi poudarjajo, da o vsem omenjenim zakon znova posega v temeljne pogoje za upravljanje zdravstvenih zavodov: predvideva omilitev pogojev za imenovanje direktorjev in strokovnih vodij, kar odpira vrata še večji politizaciji in zmanjševanju strokovnih standardov pri vodenju ključnih ustanov javnega zdravstva.
Razpad strok
V sindikatu Fides še poudarjajo, da simbolične spodbude, kot so dodatki za posamezne specializacije, ne preprečujejo razpada strok. Ob tem izpostavljajo, da se kadrovske in strokovne krize lahko rešujejo zgolj z varnimi pogoji dela, vzdržnim plačnim sistemom in spoštovanjem strokovne avtonomije, ne pa z občasnimi politično motiviranimi gestami.
Stavkovne zahteve zdravnikov so še vedno odprte, in to že več kot dve leti. Vlada je sama sprožila reformo plačnega sistema, a do danes ni izpolnila ključne zaveze iz dveh podpisanih stavkovnih sporazumov. Namesto sistemskih rešitev se zdravnikom ponujajo novi birokratski eksperimenti in še več administrativnih obremenitev.
Sindikat Fides zato odločno zahteva razveljavitev škodljive novele ZZDej in poziva k resnemu socialnemu dialogu, ki bo končno temeljil na stroki in koristi bolnikov.
