Generalni direktor Pošte Slovenije: Nabiralnikov ne ukinjamo; a tega v prihodnje ni mogoče izključiti

Svet se hitro spreminja. Zaradi digitalizacije in spleta na obroke umirajo tiskani mediji, v nekaterih državah pa umira tudi pošta. Na Danskem se bo namreč konec tega leta zgodila prelomnica - njihova državna pošta PostNord namreč načrtuje odstranitev še zadnjega od okoli 1500 rdečih poštnih nabiralnikov in bo po 400 letih končala dostavo pisem, ki se je od leta 2000 znižali za 90 odstotkov. 

Se ukinjanje pisemske pošte lahko zgodi tudi pri nas?

Generalni direktor Pošte Slovenije Marko Cegnar ocenjuje, da za zdaj še ne. 

»Pošta Slovenije podobno kot drugi poštni operaterji po svetu beleži nezadržni upad količin pisemskih pošiljk. Od leta 2011 se je obseg pisemskih pošiljk zmanjšal za 65 odstotkov, trend pa se nadaljuje s približno 13-odstotnim letnim upadom, kar predstavlja vse večji pritisk na operativno in stroškovno učinkovitost. Poštni operaterji povsod po svetu so se morali prilagoditi novim razmeram in spremeniti svoje poslovne modele, polovica evropskih poštnih operaterjev pa kljub rednem financiranju s strani države posluje negativno.« 

Menim, da do t. i. danskega »ekstremnega« scenarija pri nas v naslednjih treh letih predvidoma ne bo prišlo, vendar dolgoročno tega ni mogoče izključiti, doda Cegnar.

Zadeva je namreč neposredno povezana tudi z navadami in stopnjo digitaliziranosti prebivalstva in porastom števila pripadnikov novih, še bolj digitalno osveščenih generacij. Zato je po njegovem med drugim nujno potrebna sprememba zakonodajnega okvirja v Sloveniji ter jasni model financiranja izvajanja teh storitev.

Kot smo pisali, je pred koalicijo, usklajevanje predloga zakona, ki bo Pošti Slovenije prinesel dodatne naloge in širitev storitev, ki jih bodo opravljali na poštnih okencih, pa tudi dodatne prihodke.

Tik pred volitvami še operacija reševanja Pošte Slovenije

Suzana Kos

15. december 2025

Cegnar: Načrti koalicije »korak v pravo smer«

Pošta Slovenije si namreč v okviru svoje strategije prizadeva za transformacijo poslovalnic v t. i.  kontaktne točke države, kjer bo prebivalcem poleg poštnih in bančnih storitev na voljo tudi določen nabor upravnih storitev za državljane.

»V tej smeri gre vse več evropskih držav, saj so spoznale, da je mreža poštnih poslovalnic, katerih obstoj že večinoma sofinancirajo države iz proračuna, zelo primerna za stike s prebivalci. Ob tem pošte pomagajo tudi pri procesih digitalizacije poslovanja.«

Trenutni zakon Pošti Slovenije nalaga obveznosti (frekvenca in hitrost dostave, gostota kontaktnih točk), ki ne odražajo več realnih potreb prebivalstva in predstavljajo vse večje finančno breme, brez možnosti povračila neupravičenega neto stroška. Cegnar zato pričakuje tudi odločitev glede subvencioniranja univerzalne poštne storitve, kar je po njegovem predpogoj, da bo lahko Pošta Slovenije prenos pisem in drugih pošiljk iz nabora univerzalne storitve, vključno s primerno dostopnostjo mreže poštnih poslovalnic, zagotavljala tudi v prihodnje.