Se bo predsednik vlade Robert Golob na temelju informacij diplomatske depeše odločil še za kakšne drastične ukrepe na področju varnosti? Foto: Ukom
Golob prejel zanimivo depešo iz Nemčije; kaj piše v njej?
Predsednik vlade Robert Golob je v ponedeljek - pred današnjim obiskom te države - prejel diplomatsko depešo iz Nemčije, v kateri ga seznanjajo z aktualno problematiko in stališči Nemčije na področju notranjih zadev in varnosti. Nemška vlada se je odločila za deportacijo kriminalcev in potencialno nevarnih oseb, pristojnim organom pa daje večja pooblastila. Se bo po njej zgledovala tudi slovenska vlada?
Informacijo slovenskega veleposlaništva v Nemčiji o varnostnih tveganjih in ukrepih so prejeli tudi v uradu predsednice republike in med drugim Sovi, ki očitno še ne bo dobila večjih pooblastil za boj proti kriminalu.
V poslanski skupini Gibanja Svoboda so namreč predlagali, da sprememb zakona o Sovi, ki ga je vlada sicer potrdila na isti seji kot t. i. Šutarjev zakon (ta je stopil v veljavo včeraj in prinaša med drugim možnost vstopa v stanovanja brez sodne odredbe ter tehnični nadzor na varnostno tveganih območjih) po nujnem postopku ne bi obravnavali na decembrski seji državnega zbora. Razlog za preložitev je potreba po dodatnem razmisleku, ali so v predlagano novelo res vključene vse varovalke, ki bi obveščevalcem onemogočile zlorabe.
V omenjeni diplomatski depeši, ki je v ponedeljek prispela iz Nemčije, je med drugim zapisano, da je po nastopu vlade kanclerja Friedricha Merza vladajoča politika izvedla oster preobrat v svoji notranji in varnostni politiki.
V Nemčiji so se zavzeli za politiko hitrejšega izgona kriminalcev, tudi če so storili manjša kazniva dejanja ali so osumljeni, da predstavljajo nevarnost. Deportacija je omogočena že po eni storitvi kaznivega dejanja, ki je v nasprotju s temeljnimi vrednotami nemške družbe.
Po terorističnih napadih in hudih kaznivih dejanjih je vlada začela aktivno preverjati in pripravljati mehanizme za deportacije kriminalcev in potencialno nevarnih oseb v nevarne države, kot sta Sirija in Afganistan. »To je drastična sprememba politike, ki je bila prej skoraj povsem ustavljena,« piše v depeši slovenskemu političnemu vodstvu in Sovi.
Več je poudarka na deportacijah, torej, da se hitro in neizprosno deportira vse kriminalce in potencialno nevarne posameznike, ki niso nemški državljali, ne glede na njihov poreklo ali status. S tem ukrepom želi nemška vlada odločno zmanjšati kriminal, ki ga zagrešijo tujci in drastično pospešiti deportacije kriminalcev. Kriminalne dejavnosti namreč uničujejo zupanje v integracijo, jasen mora biti signal, da uspeh v integraciji vodi do priložnosti, kriminal pa do izgube pravice gibanja.
Vrhu slovenske politike so iz slovenskega veleposlaništva v Berlinu poslali tudi podatke o številu deportiranih oseb iz Nemčije po posameznih letih od leta 2020. Iz njih je razvidno, da so v prvi polovici letošnjega leta deportirali 11.807 oseb, kar je 25 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Po ocenah bo letos število deportiranih letos glede na trend doseglo novo najvišjo vrednost. Lani so iz Nemčije deportirali več kot 20 tisoč oseb.
V varnost bo Nemčija vlagala več, pristojnim organom pa dodeljuje dodatna pooblastila.
»Nevarnost islamističnega terorizma se je znatno povečala, posebej v Nemčiji, nedvoumni podpornici Izraela in Judov,« je zapisano v depeši, ki jo je podpisala veleposlanica Ana Polak Petrič.
V tem trenutku je sicer eden večjih preizkusov ustreznega zagotavljanja varnosti tudi varna izvedba vsakoletnih božičnih sejmov, na katerih bi lahko teroristi uporabili celo drone, ki se uveljavljajo kot učinkovito napadalno sredstvo. Javnost je vse bolj zaskrbljena, težava je tudi slabo regulirano priseljevanje v zadnjih letih.
Nemčija predvideva tudi ostrejšo kaznovalno politiko do mladoletnikov, zlasti za tiste, ki so večkratni storilci kaznivih dejanj, depeša pa omenja tudi statistike, ki kažejo nesorazmerno visoko stopnjo osumljencev med tujimi državljani in prosilci za azil (zlasti v skupinah, ki imajo nizke možnosti za pridobitev azila).
Med resnimi izzivi za nacionalno varnost je tudi organizirani in družinski (klanski) kriminal, zato policija dobiva večja pooblastila, odločili so se tudi za politiko zaplembe premoženja, pridobljenega s kriminalom, tudi če se ne dokaže neposredna povezava s specifičnim kaznivim dejanjem, ampak se dokaže nezakonit izvor premoženja. Več je tudi okrepljeni nadzora in racij v okoljih, kjer dominira klanski kriminal.
Predsednik vlade Robert Golob bo danes na delovnem na obisku v Nemčiji, kjer ga bo sprejel nemški kancler Friedrich Merz. Razpravljala bosta o dvostranskih odnosih, skupni podpori Ukrajini ob ruski invaziji, Zahodnem Balkanu ter nekaterih drugih aktualnih vprašanjih v EU. Nemčija je sicer naša največja trgovinska partnerica, vendar se izvoz v to državo že tretje leto zmanjšuje, tudi politično je po mnenju analitikov tisti steber, na katerega se naši politiki vseh svetovnonazorskih prepričanj najraje naslonijo. Sta pa državi na povsem nasprotnih bregovih glede Izraela - slovenska politika se je pozicionirala kot izrazito propalestinska, Nemčija pa odločno vztraja na svoji proizraleski usmeritvi.
