side-text
Častniki slovenske vojske bogatijo na račun dela preko delovnega časa. (Fotografija je simbolična in je nastala ob mednarodni vojaški vaji Neptun). Foto: Borut Cirnski, Slovenska vojska

V Slovenije je bilo obvezno služenje vojaškega roka ukinjeno leta 2004, ko se je Slovenija ob vstopu v NATO odločila za profesionalizacijo Slovenske vojske.

Foto: Borut Cirnski, Slovenska vojska

Aktualno

Hrvaška ne bo silila Bosancev v služenje vojaškega roka

Na Hrvaškem naj bi se v začetku prihodnjega leta vrnili k obveznemu služenju vojaškega roka, kar sproža vrsto vprašanj, na primer za tiste, ki imajo dvojno državljanstvo. 

Obvezno bo za moške, stare 19 let, z možnostjo vpoklica do 30. leta starosti, ženske se bodo lahko vključile prostovoljno.

Prvi pozivi bodo izdani do konca leta 2025, prvi naborniki pa bodo v vojašnice vstopili v začetku leta 2026. Letno naj bi vpoklicali okoli 4.000 nabornikov.

Ministrstvo za obrambo ne bo kazensko preganjalo hrvaških državljanov, starih 19 let, s prebivališčem v Bosni in Hercegovini (BiH), če ne bodo služili vojaškega roka na Hrvaškem, saj zakoni v BiH tega ne dovoljujejo, je sporočilo hrvaško ministrstvo za obrambo (MORH).

Namestnik ministra za obrambo BiH Slaven Galić je sicer v ponedeljek na družbenem omrežju X opozoril, da bi mladi iz BiH, ki imajo tudi hrvaško državljanstvo, lahko bili sankcionirani, če bi morali služiti vojaški rok na Hrvaškem, ter pozval k nujni rešitvi tega vprašanja.

Hrvaško ministrstvo za obrambo je nato zavrnilo možnost sankcij s hrvaške strani.

»Ko gre za mlade moške, stare 19 let, ki imajo prijavljeno prebivališče v Bosni in Hercegovini ter dvojno državljanstvo – hrvaško in državljanstvo BiH – jih Ministrstvo za obrambo ne bo izpostavljalo kazenskemu pregonu, saj zakoni v Bosni in Hercegovini prepovedujejo služenje vojaškega usposabljanja v tujih oboroženih silah,« je sporočil MORH.

Galić je dejal, da Zakon o obrambi BiH prepoveduje državljanom te države sodelovanje v oboroženih silah drugih držav.

MORH je pojasnil, da po sporazumu med obema državama o dvojnem državljanstvu »dvojni državljan vojaško obveznost ali drugo obvezno službo opravi v tisti pogodbeni strani, v kateri ima prebivališče«.

Po navedbah ministrstva se dvojnikom, ki so že opravili vojaški rok ali civilno službo v eni od obeh držav, to priznava tudi v drugi.

Po Zakonu o obrambi Republike Hrvaške so vsi hrvaški državljani dolžni služiti vojaški rok, medtem ko Zakon o obrambi BiH prepoveduje vključevanje državljanov BiH v oborožene sile drugih držav. Predvidena je celo možnost odvzema državljanstva v primeru kršitve tega zakona.