Hrvaška vlaganja: nov most na Krk, avtocesta v Istri, nova letala, obnova pristanišč ...

Hrvaška je v obdobju največjega infrastrukturnega zagona doslej, kar je razvidno iz številnih projektov, ki potekajo po državi.

Med najopaznejšimi je dokončanje avtocestnega profila Istarskega ipsilona (gre za cestno omrežje v obliki črke Y v hrvaški Istri, ki ga sestavljata avtocesta A9 (od meje s Slovenijo prek Pulja) in avtocesta A8 (od Kanfanarja skozi predor Učka proti Reki) - delovni stroji so vse pogostejši, ko se približujete predoru Učka, ter številna gradbišča po Slavoniji in drugih regijah.

Posebej izstopa začetek gradnje drugega tira železniške proge Hrvatski Leskovac – Karlovac, ki bo omogočil, da bodo potniki iz Karlovca v Zagreb z vlakom potovali približno 20 minut. Projekt je vreden 348,5 milijona evrov, vključuje elektrifikacijo 44 kilometrov proge, gradnjo mostov, viaduktov in posodobitev postaj, zaključek pa je predviden do konca leta 2029.

Ta odsek je del veliko večjega projekta nizinske proge Zagreb–Reka, ki bo 56 kilometrov krajša od obstoječe in bo omogočala hitrosti do 160 km/h. Najzahtevnejši del bo 14 kilometrov dolg predor skozi Veliko Kapelo, ki bo najdaljši na Hrvaškem. Celoten projekt naj bi bil zaključen do leta 2036.

Hrvaška prek evropskih skladov izvaja projekte v vrednosti 5,57 milijarde evrov, od tega je 3,45 milijarde nepovratnih sredstev EU.

Večina vlaganj je usmerjena v železniško infrastrukturo, sledijo cestni sektor, pomorski promet in javni prevoz. V železniški sektor je trenutno vloženih več kot 1,7 milijarde evrov, v naslednjem desetletju pa je predviden investicijski cikel v vrednosti 6 milijard evrov.

V cestnem prometu poteka gradnja številnih hitrih cest, med njimi Podravski ipsilon, hitra cesta Varaždin–Krapina, Solin–Stobreč–Dugi Rat–Omiš, Nuštar–Vukovar in druge. Gradijo se nove obvoznice (Fužine, Nedelišće, Orebić, Drniš, Zaprešić, Čakovec), potekajo rekonstrukcije državnih cest ter dograditve dodatnih pasov na avtocestah A1 in A3, kar bo zmanjšalo zastoje v turistični sezoni, povzema Večernji list.

Velika vlaganja potekajo tudi v pristaniško infrastrukturo – v zadnjih letih je bilo obnovljenih ali zgrajenih 14 pristanišč, med njimi Cres, Korčula, Baška, Zadar, Split in Vela Luka. V novem finančnem obdobju je predvidenih dodatnih 267 milijonov evrov za pristanišča, vključno z Rovinjem, Krkom, Rabom, Kašteli in drugimi.

Pomemben del modernizacije je tudi obnova flote Croatia Airlines. Družba postopoma uvaja 15 novih letal Airbus A220, ki porabijo do 25 odstotkov manj goriva in omogočajo odpiranje novih linij ter večjo učinkovitost. Do julija 2026 je bilo dostavljenih deset letal, zaključek projekta pa je predviden leta 2027.

Med strateškimi prihodnjimi projekti izstopa gradnja novega mostu za otok Krk, ocenjena na 500 milijonov evrov, ter projekt Istarski iks – nova avtocestna povezava Žminj–Labin z mostom čez dolino Raše. V železniškem sistemu je načrtovan tudi predor Ćićarija, dolg približno 15 kilometrov, ki bo Istro povezal z nacionalno železniško mrežo.

Skupni cilj vseh projektov je ustvariti sodoben, varen in povezan prometni sistem, ki bo okrepil gospodarski razvoj, izboljšal dostopnost regij in dvignil kakovost življenja prebivalcev.