side-text
Iniciativa Dajla

Zaliv Dajla je del območja, ki se nahaja v Naturi 2000. V zalivu namreč živijo številne zaščitene živalske vrste. Lani so potapljači v zalivu našli celo žive velike morske školjke – periske, ki so v zadnjih letih zaradi parazitov in bolezni skoraj izginile iz celotnega Jadrana. Domačini opozarjajo, da bi gradbeni posegi in miniranje morskega dna takšen ekološki preboj izbrisali v nekaj dneh. FOTO: Iniciativa Dajla

Aktualno

Hrvati kličejo na pomoč Slovence: pomagajte nam rešiti zaliv v Istri

Prebivalci severozahodne Istre opozarjajo na grožnjo enemu zadnjih neokrnjenih obmorskih območij v tem delu Hrvaške. V zalivu Dajla pri Novigradu je načrtovana gradnja novega pristanišča Dajla–Belveder, ki bi po ocenah domačinov uničila naravno plažo, biotsko raznovrstnost in značaj mirne počitniške destinacije, ki jo zelo radi obiskujejo tudi številni Slovenci.

Že skoraj 15 let se domačini iz Karigadorja in Dajle borijo proti izgradnji novega pristanišča v zalivu Dajla. Načrti za pristanišče so mnenju domačinov prenapihnjeni, saj predvidevajo privezi za plovila do 15 metrov dolžine, kar močno presega potrebe lokalnega prebivalstva.

Iniciativa Dajla

Dajla je tradicionalno urejena kot počitniško naselje – brez pretirane gneče, brez močnega prometa in brez hrupa. Prav to je tudi razlog, da se tja vrača toliko Slovencev, ki imajo tam počitniške domove ali radi obiščejo plažo in sprehajališča. FOTO: Iniciativa Dajla

Načrtovana lokacija je po ocenah strokovnjakov povsem neprimerna za pristanišče. Gre namreč za plitvo, blatno in močvirnato območje, ki je obenem arheološko in ekološko občutljivo.

Iniciativa Dajla

Prostor, kjer želijo zgraditi pristanišče, je po mnenju domačinov popolnoma neprimeren za tak projekt. FOTO: Iniciativa Dajla

Projekt predvideva poglabljanje zaliva tudi z miniranjem, kar bi po mnenju domačinov uničilo morske habitate in živalski svet, povečalo tveganje za strukturne poškodbe hiš v Dajli in Karigadorju in spremenilo značaj območja, ki je danes mirno, zeleno in tiho.

Domačini tudi opozarjajo, da je v bližnjih marinah (Umag, Novigrad) še ogromno prostih privezov, da sam projekt ni jasno opredeljen (ni navedeno, koliko privezov bo namenjenih domačinom, koliko pa v komercialne namene). Domačini tudi menijo, da projekt sledi trendu komercializacije obale in da gre dejansko za navtično turistično marino, ne pa za lokalno pristanišče.

Ker so domačini že skorajda izčrpali vsa pravna sredstva za ustavitev projekta, sedaj podporo iščejo tudi v tujini. Nadejajo se predvsem pomoči iz Slovenije, saj je Karigador priljubljena destinacija med Slovenci in Slovenkami.