Hrvati nad črne gradnje: pod drobnogledom bodo tudi Slovenci

Na Hrvaškem se obeta ena največjih reform na področju gradbeništva v zadnjih letih. Vlada pod vodstvom ministra za prostorsko ureditev Branka Bačića je v javno obravnavo poslala predlog novega zakona o gradnji, ki predvideva strožje kazni za črne gradnje, okrepljen nadzor ter hkrati poenostavitev postopkov pri enostavnejših gradnjah. Ključna novost te reforme pa je, da nezakonita gradnja ne bo več le prekršek, temveč kaznivo dejanje.

Doslej je bil kazenski pregon možen le, če je objekt zrasel v naravnem parku ali na pomorskem dobru, v vseh drugih primerih pa so postopki potekali zgolj upravno. Po novem pa bodo črne gradnje obravnavane enotno – kot kaznivo dejanje – ne glede na lokacijo. To pomeni, da bodo kazni ostrejše, država pa bo imela večja pooblastila pri ukrepanju.

Med lastniki spornih objektov številni tujci

Za slovenske lastnike nepremičnin na Hrvaškem, zlasti v Istri in na obali, kjer je po ocenah okoli 50.000 nelegalnih gradenj, to pomeni pomembno opozorilo. Med lastniki spornih objektov so namreč tudi številni tujci, med njimi Slovenci, ki so v zadnjih desetletjih množično kupovali parcele in gradili počitniške hiše. Čeprav so nekateri postopke legalizacije že uredili, drugi še vedno čakajo – zdaj pa jih lahko ob morebitnih nepravilnostih doletijo bistveno resnejše posledice.

Predsednik istrske županije Boris Miletić je zakonodajne spremembe podprl in poudaril, da je to nujen korak za zaščito prostora. »Tiste, ki gradijo nezakonito, je treba strožje kaznovati. S tem pošiljamo jasno sporočilo, da uničevanja prostora ne bomo več tolerirali,« je dejal.

Za Slovence, ki na Hrvaškem že imajo ali načrtujejo gradnjo nepremičnine, to pomeni predvsem dvoje: nujno je preveriti zakonitost vseh dokumentov in pridobljenih dovoljenj, hkrati pa bo legalizacija enostavnejša, kjer gre za manj zahtevne posege. Hrvaška tako odpira vrata hitrejšim postopkom, a hkrati zapira možnosti za kakršne koli gradbene »bližnjice«.