V Sloveniji po podatkih Eurostata živi v prenatrpanih stanovanjih 11 odstotkov prebivalcev, na Hrvaškem je ta delež 31.7-odstoten, najvišji pa je v Romuniji.
Foto: Fotografija je bila ustvarjena s pomočjo umetne inteligence.
Hrvatje se drenjajo v (pre)majhnih stanovanjih, teh pa je veliko za turiste
Tretjina državljanov živi v premajhnih stanovanjih, piše danes hrvaški Večernji list. Na Hrvaškem je bilo po popisu iz leta 2021 (novejših podatkov še ni) praznih kar 600 tisoč stanovanj; eni očitno ne vedo, kaj bi z nepremičninami, drugi pa se stiskajo v prenatrpanih domovih.
Čeprav se Hrvaška uvršča v sam vrh članic Evropske unije po deležu gospodinjstev oziroma prebivalcev, ki živijo v lastnem stanovanju ali hiši – ta delež, odvisno od metodologije, znaša od 86 do 91 odstotkov – se hkrati uvršča tudi v vrh EU po številu prebivalcev, ki živijo v prenatrpanih stanovanjih ali hišah.
Kar 31,7 odstotka prebivalcev Hrvaške je po podatkih Eurostata, objavljenih konec decembra lani, v letu 2024 živelo v utesnjenem bivalnem prostoru, ki ne izpolnjuje minimalnega števila sob za vse člane gospodinjstva.
In kaj je po oceni statistikov prenatrpano stanovanje? Takšno stanovanje je vsako, v katerem na primer otroci različnih spolov, stari od 12 do 17 let, nimajo ločenih sob, ali tisto, v katerem polnoletna oseba ali par nimata svoje spalnice.
Slabše od Hrvaške po deležu prebivalcev, ki živijo v prenatrpanih stanovanjih, so le Romunija (40,7 %), Latvija (39,3 %), Bolgarija (33,8 %) in Poljska (33,7 %). V povprečju v EU živi 16,9 % ljudi v prenatrpanih stanovanjih, kar pomeni, da so Hrvatje - kjer je sicer množica turističnih kapacitet za oddajanje in prav tako veliko nepremičnin, ki jih uporabljajo Slovenci za vikende - skoraj dvakrat slabši od povprečja Unije.
In kje je na tej lestvici Slovenija? Niti ne tako slaba. Po podatkih Eurostata je 11 odstotkov prebivalcev Slovenije je živelo v prenatrpanih stanovanjih.
