Informacijski pooblaščenec je ugotovil, da so dokumenti za določitev višine letnega nadomestila za izvajanje gospodarske javne službe TEŠ absolutno javni. Foto: Termoelektrarna Šoštanj
Informacijski pooblaščenec odločil v zadevi TEŠ
Informacijski pooblaščenec je Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo naložil razkritje dokumentov za določitev višine letnega nadomestila za izvajanje gospodarske javne službe TEŠ.
V pritožbenem postopku po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, zoper odločbo Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (dalje ministrstvo) je Informacijski pooblaščenec (IP) ugodil pritožbi nevladne organizacije PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja ter ministrstvu naložil, da mora prosilcu posredovati nekatere izmed dokumentov, ki mu jih je Termoelektrarna Šoštanj, d.o.o. (dalje TEŠ) posredovala v postopku za določitev izhodiščne višine letnega nadomestila in mesečne dinamike izplačil nadomestila za izvajanje gospodarske javne službe.
Ministrstvo je zahtevo v celoti zavrnilo s sklicevanjem na poslovno skrivnost, ki jo je zatrjeval TEŠ. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da so zahtevani dokumenti absolutno javni, ker so povezani z izvajanjem javne funkcije in porabo javnih sredstev, saj se nanašajo na izvajanje gospodarske javne službe, nadomestilo pa se izplačuje iz proračuna Republike Slovenije. Na podlagi testa javnega interesa je IP tudi ugotovil, da interes za razkritje obravnavanih dokumentov prevlada nad interesom TEŠ, da te podatke varuje kot poslovno skrivnost. Informacije v zahtevanih dokumentih so namreč pomembne za kvalitetno javno razpravo, ker gre za pomembno družbeno temo, ki se nanaša na porabo javnih sredstev, pravični prehod in opustitev rabe premoga, s tem povezane ekonomske posledice ter tudi vpliv te dejavnosti na okolje in zdravje ljudi.
IP je ob tem poudaril, da je prosilec nevladna organizacija, ki deluje v javnem interesu, z zahtevo po teh informacijah pa udejanja aktivni vidik ustavne pravice do svobode izražanja ter, smiselno enako kot mediji, opravlja pomembno vlogo »javnega čuvaja«. Te naloge prosilec ne bi mogel opravljati, če, na drugi strani, javnost ne bi imela pravice teh informacij prejeti. IP je zato pritožbi prosilca ugodil in ministrstvu naložil, da mu mora zahtevane podatke posredovati.
V duhu spoštovanja načela transparentnosti, ki je temeljno vodilo Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, IP upa, da bosta ministrstvo in stranski udeleženec odločitev IP spoštovala in prosilcu zahtevane podatke nemudoma posredovala.