Informacijski pooblaščenec: rekordno število pritožb

Informacijski pooblaščenec (IP) deluje na področju dveh temeljnih pravic, dostopa do informacij javnega značaja in varstva osebnih podatkov, ter poleg klasičnih pristojnosti pritožbenega in nadzornega organa izvaja tudi posvetovalne in preventivne aktivnosti in aktivno sodeluje v mednarodnih in evropskih telesih in združenjih.

Rekordni porast pritožb 

Če je IP leta 2019 obravnaval 540 pritožb in izdal 300 pojasnil, je bilo število pritožb lani skoraj 50 odstotkov višje. Leta 2024 so namreč obravnavali 776 pritožbenih zadev in izdali 370 pojasnil.  

»To pripisujemo vedno večji zavesti posameznikov, civilne družbe in medijev o pomenu omenjenih dveh pravic ter tehnološkemu napredku in digitalizaciji družbe, ki poleg prednosti prinaša nove izzive za pravice posameznikov, so za Info360 pojasnili pri Informacijskem pooblaščencu. «

Na IP ugotavljajo, da čeprav je to področje v Sloveniji zelo dobro zakonsko urejeno, je še vedno preveč primerov, kjer je potrebno posredovanje Informacijskega pooblaščenca. 

»Večja transparentnost delovanja javnega sektorja je nujna, saj krepi zaupanje državljanov v odločevalce in v javne institucije.«

Vse več pristojnosti in pritožb, zaposlenih pa manj

Pregled zadev tudi v letu 2025 napoveduje velik porast pritožb, ob tem poudarjajo, da postopki postajajo tudi vse bolj zahtevni tako z vidika vsebine kot procesnih zahtev. V zadnjih letih se krepi tudi število pristojnosti Informacijskega pooblaščenca, velik izziv za IP predstavlja tudi uvedba umetne inteligence.  

Skokovit razvoj umetne inteligence kot tehnologije ter priprave na implementacijo Akta o umetni inteligenci pomeni bistveno povečanje zadolžitev zaposlenih pri IP. IP naj bi v prihodnje prevzel nove naloge nadzora nad delom Akta o umetni inteligenci.

Kljub naraščajočim pristojnostim in vse večjemu številu pritožb, pa število zaposlenih pada. 

Tudi Evropska komisija v svoji zadnji evalvaciji delovanja Splošne uredbe o varstvu podatkov poudarja, da smo nadzorni organi v EU generalno podhranjeni in da moramo imeti zadostna sredstva za izvrševanje svojih pristojnosti. Glede na vse navedeno je tako ključno, da so Informacijskemu pooblaščencu v prihodnje namenjena ustrezna proračunska sredstva za kadrovske okrepitve in ustrezne pogoje za delo, še zaključujejo na Uradu Informacijskega pooblaščenca RS.