Janša in Golob v spopadu za milijone GEN-I, Han pa asistira

Na videz dolgočasna in nepomembna julijska sprememba zakona o gospodarskih družbah je močno vznejevoljila Gibanje Svoboda. Tako zelo, da so skupaj s podpisi poslancev SD Matjaža Hana zahtevali ustavno presojo novele in tudi njeno zadržanje.

Povedano poenostavljeno: novela je prinesla spremembe, ki bi omogočile, da bi država lahko uveljavljala svoje upravljavske pravice v gospodarskih družbah oziroma tudi v podrejenih družbah, kot je na primer GEN-I, ki ga je dolga leta vodil Robert Golob in ki mu je bil pomemben kadrovski bazen po vstopu v politiko. Mnogo je bilo tudi očitkov, da si prek denarja GEN-I Golobov krog kupuje medijski mir in naklonjenost uredniške politike ter s tem vpliva tudi na volilni rezultat.

Uveljavitev novele zakona, ki določa glasovalne pravice vzajemno povezanih družb, bi torej omogočile poseg v upravljanje ter glasovalna razmerja GEN-I.

Shema, ki »varuje« GEN-I

Sedanja lastniška shema je nastala v času, ko sta bili na čelu Slovenskega državnega holdinga (SDH) Lidija Glavina (Golob ji je po odhodu iz SDH zagotovil službo v Milanu) ter Nada Drobne Popović (teta Tine Gaber). Leta 2016 so GEN EL ustanovili s specifično družbeno pogodbo. Njen namen je bil vzpostaviti sistem, ki preprečuje, da bi kateri koli posamezni družbenik obvladoval upravljanje in kadrovanje v GEN-I.

Zelo odkrito je o tej shemi spregovoril Dejan Paravan, Golobov dolgoletni sopotnik v GEN-I v posnetkih, ki so bili objavljeni na spletni strani Anti.Corruption2026.

»Iz sedanje situacije, ki nima nobenega smisla, sta mogoča le dva načina izhoda, je ocenil - ali 100-odstotno državno lastništvo ali pa privatizacija.« 

embed_youtube_video}{/embed_youtube_video}

V GEN-I, ki je največji dobavitelj električne energije pri nas in ima v rokah okoli 40 odstotkov maloprodajnega trga, se je prek zadržanih dobičkov, ki niso šli za dividende, do konca lanskega leta nabralo kar 210 milijonov evrov.

Pogledali smo, kako se je gibal znesek, namenjen za dividende, čez leta. Kot kaže grafični prikaz, je tudi ob rasti dobička skupine GEN-I, znesek za dividende bolj ali manj stagniral, ali celo padel.

Od zadržanih dobičkih se je v skupini ob koncu lanskega leta nabralo že 210 milijonov evrov. Vir: Letna poročila

Zahteva za oceno ustavnosti

V Gibanju Svoboda so s podpisi poslancev SD v zahtevi za oceno ustavnost novele zakona o gospodarskih družbah poudarili, da je »ustavna presoja nujna za zaščito načela pravne države in zaupanja v pravni red, saj novela retroaktivno posega v pridobljene pravice, lastniška razmerja in upravljanje gospodarskih družb«. Ustavno sodišče naj bi torej po njihovem presodilo skladnost takšnega poseganja v korporativno upravljanje z ustavo.

Vlada Janeza Janše je konec minulega tedna sprejela mnenje o tem predlogu za začasno zadržanje novele.

V njem je med drugim zapisala, da »izpodbijani določbi ne posegata v obstoj deležev ali možnost razpolaganja z njimi, temveč urejata način izvrševanja glasovalnih pravic v posebej opredeljenih primerih vzajemno udeleženih družb«.

Namen zakonodajalca je preprečiti vzajemno vplivanje pri upravljanju družb, krepitev transparentnosti korporacijskega upravljanja ter preprečitev, da bi se obšla pravila o vzajemnih udeležbah.

Vlada meni, da težko popravljive škodljive posledice izvrševanja izpodbijanih določb niso izkazane.

»Korporacijsko pravo namreč vsebuje mehanizme za izpodbijanje skupščinskih sklepov in odpravo morebitnih nepravilnosti pri upravljanju družb.«

Po drugi strani bi začasno zadržanje omogočilo nadaljevanje položajev, ki jih zakonodajalec ocenjuje kot neskladne s cilji učinkovitega in transparentnega korporacijskega upravljanja, s čimer bi bil namen zakonske ureditve za čas trajanja ustavnosodne presoje bistveno oslabljen, še piše v mnenju. Ob upoštevanju domneve ustavnosti zakona zato razlogi za začasno zadržanje po mnenju vlade niso izkazani v takšni meri, da bi pretehtali nad javnim interesom za takojšnjo uporabo zakonske ureditve.

Vlada še poudarja, da navedbe predlagateljev ne izkazujejo konkretnih težko popravljivih škodljivih posledic izvrševanja novele. Hkrati na drugi strani po njenem ni mogoče prezreti škodljivih posledic, ki bi lahko nastale zaradi začasnega zadržanja, saj bi to omogočilo sprejemanje korporacijskih odločitev z glasovi, katerih izvrševanje izpodbijana ureditev omejuje.

Kaj se govori neuradno?

Eden od sogovornikov ocenjuje, da je zahteva po ustavni presoji le »zelo bolesten način preprečitve izgube GEN-I, ki je očitno edino, kar je še ostalo Svobodi«, pri čemer se čudi, da ji pri tem asistira SD. Drugi pa je na primer prepričan, da je zahteva po ustavni presoji in zadržanju izvajanja novele zakona o gospodarskih družbah v veliki meri povezana prav z omenjenimi 210 milijoni, ki so se nabrali v GEN-I iz zadržanih dobičkov minulih let. Svoboda se boji skupščine, na kateri bi bili preglasovani s strani GEN energije - ko se bo namreč razrešil nadzorni svet GEN-I, bo kontrola Roberta Goloba nad sistemom izgubljena. Hkrati pa ne bo več nadzora nad zadržanim dobičkom, ki bi ga lahko uporabili ob morebiti načrtovani privatizaciji, ki jo je omenjal Paravan.