Jasmin Feratović je napovedal, da bo kandidiral za župana Ljubljane. Foto: Žiga Živulović jr./F.A.Bobo
Jasmin Feratović: Sežigalnica nikakor ne bi znižala cen stroškov ogrevanja v Ljubljani!
Novi evropski predlog postavlja ekonomiko ljubljanske sežigalnice pod vprašaj, trdi predsednik stranke Pirati in kandidat za ljubljanskega župana Jasmin Feratović.
Nedavni predlog evropske komisije za reformo evropskega sistema trgovanja z emisijami namreč bistveno spreminja okoliščine pri načrtovani gradnji sežigalnice odpadkov v Ljubljani.
Komisija predlaga, da se emisije iz sežiganja komunalnih odpadkov postopoma vključijo v sistem EU ETS. Po trenutno predstavljenem predlogu bi se vključevanje sežigalnic začelo leta 2031 in postopoma izvedlo do leta 2034. Predlog morata sicer potrditi še evropski parlament in Svet EU, vendar je smer evropske politike zelo jasna. Tudi sežigalnice odpadkov bodo morale plačati strošek emisij, ki jih izpuščajo v okolje, opozarja.
Po dokumentaciji mestne občine Ljubljana je za izvedbo projekta predvidenih približno sedem let, začetek obratovanja pa se omenja okoli leta 2034. Zelo verjetno je torej, da bi bila ljubljanska sežigalnica že ob začetku obratovanja vključena v sistem trgovanja z emisijami.
S tem se postavlja pod vprašaj eden ključnih argumentov, s katerimi je župan Zoran Janković javnosti predstavljal projekt. Obljubljal je namreč občutno pocenitev ogrevanja tudi zato, ker sežigalnice v nasprotju z obstoječimi objekti Energetike Ljubljana ne plačujejo emisijskih kuponov. Ta predpostavka ne more biti več podlaga za resno finančno načrtovanje, strošek ogrevanja bo namreč še kako odvisen od cen emisijskih kuponov.
Feratović še opozarja na dejstvo, da je nedavno občina javno navajala ocenjeno investicijsko vrednost gradnje sežigalnice na okoli 200 milijonov evrov. V občinskem promocijskem gradivu je bilo navedeno, da naj bi ta znesek vključeval tudi potrebno razširitev sistema daljinskega ogrevanja in posodobitev RCERO Ljubljana. Novejše javno objavljene informacije pa govorijo o bistveno višjih številkah, približno 398 milijonih evrov brez DDV.
Kandidat za župana zato opozarja, da morajo Ljubljančanke in Ljubljančani izvedeti:
- kolikšna je realna vrednost celotnega projekta v tekočih cenah;
- koliko bodo znašali stroški financiranja in servisiranja dolga;
- koliko bo stala priključitev sežigalnice na sistem daljinskega ogrevanja;
Posebej problematično je, da kljub velikosti projekta še vedno ni jasno predstavljeno, kako in po kakšni ceni naj bi se vročevodno omrežje razširilo na četrtni skupnosti Vič in Rudnik kjer je gostota stanovanjske gradnje relativno nizka, svojevrsten izziv pa predstavlja tudi barjanski teren. Brez teh podatkov ni mogoče verodostojno trditi, da bo projekt znižal položnice. Sežigalnici v Ljubljani nasprotujem tudi zaradi resnih zdravstvenih in okoljskih pomislekov. Zdravniki in drugi predstavniki zdravstvene stroke opozarjajo, da je Ljubljanska kotlina slabo prevetrena. Temperaturne inverzije, zlasti v hladnem delu leta, lahko zdravju škodljive izpuste zadržujejo v zračnih plasteh blizu tal tudi več dni. Ljubljana ima že danes velike težave s kakovostjo zraka. Evropska agencija za okolje je Ljubljano že drugo leto zapored uvrstila v spodnji del svoje lestvice, na kateri evropska mesta razvršča glede na zdravstvena tveganja, ki so jim prebivalci izpostavljeni zaradi slabe kakovosti zraka.
Projekt sežigalnice se predstavlja kot skoraj samoumevna rešitev za odpadke in ogrevanje, čeprav javnost še vedno nima na voljo podatkov o njegovi ekonomiki in vplivih na naše zdravje. Gre za projekt, ki bi Ljubljano finančno in okoljsko zaznamoval za več desetletij. Dokler javnost ne dobi podrobnih odgovorov na vsa ključna vprašanja, je treba načrtovano sežigalnico obravnavati kot izjemno tvegan projekt. V nasprotju s Stožicami, kjer so končni strošek investicije prek sanacije bančne luknje plačali davkoplačevalci, je sežigalnica projekt, katerega celotno breme bodo nosile občinske finance. Ljubljančani si ne moremo privoščiti še enega nasedlega projekta, je še zapisal Feratović.
O sežigalnici smo govorili tudi v oddaji V središču.
