V Maxiju je prišlo do 'maksi' okužb z vodo že pred dvema mesecema. Vzroka uradno še niso odkrili. Cev, ki bi lahko bila kriva za nastanek neljube situacije, pa so našli šele mesec in pol po okužbah. Foto: Uredništvo
Je bila za okužbo vode v Maximarketu kriva skrivnostna cev, ki je ni v načrtih
Minevata dva meseca od odkritja okužbe vode v Maximarketu, razlog zanjo pa še ni znan. Čeprav v Mercatorju – lastniku objekta znane slovenske veleblagovnice zatrjujejo, da so 99 odstotkov prepričani, kaj je bil vzrok, da je imelo zdravstvene težave okoli 600 ljudi, pa v NLB ne želijo delati preuranjenih zaključkov in čakajo na zaključek preiskave. Prav oni so namreč upravitelji prostora, v katerem naj bi prišlo do okužbe vode, vzdrževalec pa je podjetje Ceeref, ki ga prek švicarskega podjetja obvladujejo člani družine privatizacijskega mogotca Igorja Laha.
V Mercatorju so glede na fizične povezave celotnega vodovodnega sistema na širši lokaciji in glede na značilnosti onesnaženosti vode, ocenili, da je edini verjeten časovni okvir nastanka kontaminacije vode med 11. in 12. aprilom 2025, ko so v prostoru, kjer se nahaja črpališče vode iz Ljubljanice, potekala vzdrževalna dela.
Prostor, v katerem se nahaja črpališče, upravlja NLB, vzdržuje pa ga podjetje Ceeref, izhaja iz javno dostopnih podatkov.
Odkritje skrivnostne cevi šele mesec in pol po okužbah
Ob skupnem tehničnem ogledu črpališča, ki je bil izveden 27. maja 2025, je bilo ugotovljeno, da v prostoru obstaja cev, ki je povezana z internim vodovodnim sistemom Maximarketa.
»Takoj po izvedenem ogledu smo izvedli odklop in trajno eliminirali to povezavo. S tem smo zagotovili, da v prihodnje ne more priti do onesnaženja s tega dela napeljave,« so sporočili iz Mercatorja.
Kako to, da je bil prvi skupen tehnični pregled prostora črpališča opravljen šele dober mesec in pol po okužbah. Zakaj tako pozno?
V Mercatorju so odgovorili, da je bil po tem, ko so eliminirali vse mogoče vzroke znotraj internega sistema Maximarketa, v sklopu kriminalistične preiskave opravljen skupni ogled tudi črpališča. Šele takrat so torej opazili to skrivnostno cev.
Ogled je vodila kriminalistična policija, pri njem pa so bili prisotni predstavniki Mercatorja in njegovih podizvajalcev ter predstavniki NLB, podjetja Ceeref, JP VOKA Snaga in NLZOH.
Same cevi in njenega poteka v objekt do tega ogleda niso poznali, tudi v vseh načrtih, do katerih so imeli dostop, je ni vrisane. Je pa tudi niso uporabljali, pravijo.
Mercator je objekt Maximarket prevzel konec leta 2004. Predvidevajo pa, da je cev v sistemu od same gradnje lokacije, Maximarket je bil odprt leta 1971.
Ključna zaščita pred povratnim tokom vode
Kot se zdaj ugiba, je možno, da je pri vzdrževalnih delih nekdo bodisi zaradi neznanja ali nedoslednosti nenamerno povzročil, da je voda iz Ljubljanice zašla v napeljavo s pitno vodo.
To se lahko zgodi dokaj hitro, če se v stavbah s prepletom napeljave pitne vode z napeljavo gasilne vode oziroma vode za hlajenje ne uporablja pravih cevnih ventilov z zaščito pred povratnim tokom, pojasnjuje strokovnjak s področja strojništva Mitja Lenassi - predsednik matične sekcije strojnih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije.
Kot se spominja, je bil pred mnogimi leti tudi sam v prostoru črpališča v tretji etaži pod nekdanjo restavracijo Maxim, kjer mu je bilo s strani takratnih tehničnih služb pojasnjeno, da je manjši del hladilne vode v bazenu namenjen tudi tehnološkemu hlajenju, ne samo komfortnemu. To bi bil po njegovem lahko eden od mogočih razlogov, da bi oporečna voda iz bazena med vzdrževalnimi deli zašla v pitno vodo.
Če so na primer med vzdrževalnimi deli bazen čistili in sistem tehnološkega hlajenja v tem času v namen podpornega (back-up) hlajenja nadomeščali iz sistema pitne vode, bi morali dela izvajati s priključitvijo po standardu SIST EN 1717, torej obvezno s prekinitvijo, katero predstavlja dovolj velika zračna reža (zaščita pred povratnim tokom). V primeru, da ima stavba postavljen podporni sistem hladilne vode tekočinskih kondenzatorjev tehnoloških hladilnic in zmrzovalnikov, katerega voda se zajema npr. iz reke ali jezera in shranjuje v vmesnem bazenu, pa ni dovoljena dodatna, zasilna priključitev sistema hladilne vode še na napeljavo pitne vode, razen ob izrecni izpolnitvi zahtev iz zgoraj omenjenega standarda, je pojasnil Lenassi.
Za potrditev tega, da je za onesnaženje krivo dogajanje med vzdrževalnimi deli na črpališču, čakajo v Mercatorju (ta je z okužbo vode utrpel najvišjo škodo, ki pa še nastaja) na rezultate določenih dodatnih analiz iz tujine.
Preliminarno poročilo analize, ki so jo naročili dokazuje, da je šlo za enkratno fekalno onesnaženje pitne vode, tesno povezano s površinsko vodo, zemljo in sedimenti ter pod vplivom antropogenih dejavnikov (torej povezano z aktivnostmi človeka).
Že 15 let isti izvajalec čiščenja
NLB smo kot upravljavca prostora črpališča prosili, da nam omogoči ogled 'podzemlja' Trga republike oziroma labirint tamkajšnjih cevi in prostor požarnega bazena z nekom, ki bi lahko pojasnil, kje bi lahko prišlo do možne napake, da je voda iz Ljubljanice zašla v sistem pitne vode Maximarketa. Po posvetu z nepremičninarji in zato, ker je v teku preiskava, so nas zavrnili.
Namesto odgovorov na vprašanja, ki smo jim jih zastavili (okvirček spodaj), so pri NLB navedli, da so vsi deležniki priključeni na naprave za hladilno vodo na Trgu republike v Ljubljani skupaj izbrali vzdrževalca. Vzdrževanje in razmerja med vsemi deležniki priklopljenimi na naprave za hladilno vodo ureja poseben sporazum.
»Vzdrževanje naprav za hladilno vodo zajema tudi čiščenje bazena za zbiranje hladilne vode, ki se vsakoletno izvaja vse od izgradnje objektov na Trgu republike v prejšnjem stoletju. Poudarjamo, da čiščenje zadnjih 15 let izvaja isti izvajalec, pri čemer v vseh dosedanjih čiščenjih nikoli ni bilo zapletov. Sama okoliščina (če bo dejansko potrjena), da je do onesnaženja prišlo v času izvajanja čistilno-vzdrževalnih del na napravah za hladilno vodo, še ne omogoča sklepanja o vzroku ali odgovornosti. Konkretne okoliščine primera bo podala preiskava pristojnih organov oziroma izvedenca ustrezne stroke, zato drugih informacij v tem trenutku ne moremo komentirati,« so povedali v NLB.
Ob tem so poudarili, da od prvih informacij o onesnaženju sodelujejo pri ugotavljanju vzroka zanj. NLB ni seznanjena z okoliščinami na njihovi strani, ki bi lahko povzročile obravnavano onesnaženje.
Vzdrževalec molči
Z vzdrževalcem prostora črpališča - podjetjem Ceeref in tamkajšnjim direktorjem Matjažem Martinčičem nismo uspeli vzpostaviti stika, prav tako nismo izvedeli, kateri izvajalec že 15 let čisti požarni bazen. Podjetje Ceeref je v lastništvu družbe GABBIANO ASSET MANAGEMENT iz Švice, ki jo obvladujejo člani družine tranzicijskega mogotca Igorja Laha.
Portal Necenzurirano je pretekli teden poročal, da Lah lastniško obvladuje tudi podjetje z Britanskih Deviških otokov, v katerega se stekajo milijoni evrov. Lani je revija Manager premoženje članov njegove družine ocenila na 326 milijonov evrov. Glavnino premoženja je že pred časom preselil v tujino.
Odškodninska odgovornost v primeru neznanega storilca
Kako pa je glede odškodninske odgovornosti, če storilca za opisano situacijo ne bodo našli oziroma bo ta neznan. Odvetnik Miha Kozinc pravi, da se ljudem okuženim z vodo iz Maximarketa z vprašanjem, kdo je storilec, ni treba ukvarjati. Odškodnino naj zahtevajo od tistega, ki jim je nudil storitev in so zanjo plačali, storitev pa ni bila taka, kot bi morala biti, saj so zaradi nje utrpeli hude posledice. Kdo je za to odgovoren, naj se potem razčiščuje v nadaljnjih odnosih: lastnik objekta - najemnik gostinskega lokala - vzdrževalec - zavarovalnica ...
Odvetniki posameznikov, ki so že podali odškodninske zahtevke na Mercator, so dobili informacijo s strani Zavarovalnice Triglav, da je zadeva v reševanju.
Glede na to, da so lokali v Maximarketu še vedno zaprti in da je nastala škoda na zdravju približno 600 ljudem - največja okužba z vodo v Sloveniji doslej, se bodo odškodnine verjetno merile v milijonskih zneskih.
Vprašanja, poslana na NLB:
Kdaj in kako ste ukrepali, ko ste izvedeli za okužbo vode v Maximarketu – prosimo za kronologijo? Vas je Mercator prosil za pomoč pri iskanju vzroka za okužbo vode (če da, kdaj), ali ste ukrepali samoiniciativno glede na to, da ste upravljavec prostora, v katerem se nahaja črpališče vode iz Ljubljanice oziroma požarni bazen (voda, ki je namenjena tudi hladilnim sistemom)? V primeru, da se dokončno izkaže, da se je vdor vode iz Ljubljanice v vodovodni sistem zgodil v prostoru, ki ga upravljate, podjetje Ceeref pa ga vzdržuje, me zanima, kako boste ukrepali: ste za primere takih napak zavarovani, bo moral krivdo nositi vzdrževalec, Mercator ali vi? Zakaj je bil skupni tehnični pregled črpališča opravljen šele 27. maja 2025 – torej skoraj mesec in pol po kontaminaciji vode? Kdo je bil na tem skupnem tehničnem pregledu prisoten – kateri strokovnjaki in iz katerih podjetij, institucij? Kdo vse je imel dostop do prostora, kjer je črpališče in ali ste kdajkoli od kontaminacije vode omejevali dostop v ta prostor ljudem, ki so pregledovali možen vzrok okužb? Ob skupnem tehničnem pregledu črpališča je bilo ugotovljeno, da je v prostoru obstajala cev, ki je bila povezana z internim vodovodnim sistemom Maximarketa. Takoj po izvedenem ogledu je bil izveden odklop te cevi, ta povezava pa je bila trajno eliminirana. Od kdaj je ta povezava sploh obstajala? Čemu je služila? S katerimi strokovnjaki vse ste (če sploh) iskali možen vzrok okužbe? Ste se morda glede tega povezali z Inženirsko zbornico Slovenije in če ne, zakaj ne? Ali so vas že obiskali kriminalisti – če da, kaj so zahtevali od vas in ali so si že ogledali tudi prostor črpališča?
