side-text
V finančnem načrtu so zapisali, da poleg obstoječih 2,5 milijona evrov načrtujejo še dodatno sofinanciranje programov v višini 8,5 milijona evrov. A tega denarja očitno ne bo. Foto: STA

Po podatkih Domovine so Čeferini doslej prejeli približno 687.000 evrov, Tekavc pa več kot 600.000 evrov. Foto: STA

Aktualno

Je na RTV prišlo do zlorabe uradnega položaja?

RTV Slovenija se znova sooča z resnimi očitki glede domnevno nezakonitega poslovanja z zunanjimi odvetniki. Po razkritjih tednika Domovina, ki je spomladi opozoril na sporne pogodbe z Odvetniško pisarno Čeferin in odvetnikom Janezom Tekavcem, je Okrožno državno tožilstvo v Celju potrdilo, da v primeru preučuje sum zlorabe uradnega položaja pri eni fizični osebi. Policija medtem zbira dokumentacijo in obvestila, potrebna za nadaljnjo preiskavo.

Odvetniška družba Čeferin za RTVS opravlja pravne storitve že od leta 2015, odvetnik Tekavc pa od leta 2018. Oba mesečno prejemata visoke pavšale, sprva v višini nekaj več kot 4.200 evrov, pozneje pa 7.320 evrov z DDV. Po podatkih Domovine so Čeferini doslej prejeli približno 687.000 evrov, Tekavc pa več kot 600.000 evrov. V obeh primerih gre za dolgoročne pogodbe, ki naj bi veljale »do preklica«, kar pomeni, da so izplačila obvezna ne glede na dejansko potrebne storitve.

Pravni strokovnjaki opozarjajo, da sklicevanje RTVS na izjemo iz Zakona o javnem naročanju ni utemeljeno. Po njihovi razlagi se lahko brez javnega naročila oddajo le storitve konkretnega pravnega zastopanja v postopkih pred sodišči ali državnimi organi, ne pa pavšalna dolgoročna sodelovanja. Strokovni komentar zakona, ki ga je izdal Uradni list, izrecno navaja, da takšna oblika pogodbenega razmerja ni dovoljena.

Kljub temu sedanje vodstvo RTVS z Natalijo Gorščak na čelu opozorila zavrača in vztraja, da so pogodbe zakonite. 

Tožilstvo medtem izvaja postopke v skladu z Zakonom o kazenskem postopku in preiskuje sume zlorabe uradnega položaja po 257. členu Kazenskega zakonika, kjer je predvidena kazen do treh let zapora, če je povzročena večja škoda. Glede identitete osumljene osebe se tožilstvo ne izjavlja.

Primer odpira vprašanja odgovornosti vodstva javnega zavoda in nadzora nad porabo javnih sredstev, preiskava pa naj bi pokazala, ali so bila izplačila odvetnikom dejansko nezakonita ali ne.