Po njihovih navedbah je bilo med 8. in 22. januarjem izdanih 1674 sklepov o izvršbi z možnostjo rubeža teh prejemkov. Foto: Canva
Je rubež denarne socialne pomoči protiustaven? Pravna mreža zahteva presojo
Pravna mreža za varstvo demokracije je na Ustavno sodišče Republike Slovenije vložila pobudo za oceno ustavnosti določb zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, ki omogočajo rubež denarne socialne pomoči. S pobudo podpira devet posameznikov – štiri odrasle in pet otrok – za katere trdi, da jim je država z izvršbami posegla v temeljne pravice.
V pravni mreži poudarjajo, da rubež sredstev, namenjenih preživetju, pomeni poseg v pravico do socialnega varstva, osebnega dostojanstva in pri mladoletnih tudi v otrokove pravice. Po njihovi oceni je ureditev v nasprotju z načeli socialne in pravne države ter z ustavnim jamstvom enakosti pred zakonom in prepovedjo diskriminacije.
Do prvih posegov je prišlo januarja, ko je Finančna uprava Republike Slovenije na podlagi lani sprejetega zakona upravičencem delno ali v celoti segla v denarno socialno pomoč. V pravni mreži opozarjajo, da ne gre za osamljene primere. Po njihovih navedbah je bilo med 8. in 22. januarjem izdanih 1674 sklepov o izvršbi z možnostjo rubeža teh prejemkov. Hkrati naj bi bilo v evidencah več kot 8500 ljudi z vsaj dvema neplačanima globama v zadnjih dveh letih, kar pomeni, da bi lahko ob naslednjih postopkih tudi njim grozil enak ukrep.
Pobudniki zato ustavne sodnike pozivajo, naj izvajanje spornega člena do končne odločitve zadržijo. Gre namreč za sredstva, ki predstavljajo eksistenčni minimum, posledice nadaljnjih rubežev pa bi bile lahko po njihovem mnenju takojšnje in težko popravljive.
Huda materialna stiska
Med primeri, na katere opozarjajo, je družina s petimi mladoletnimi otroki, ki naj bi jo izvršbe že pahnile v hudo materialno stisko, nevarnost novih posegov pa ostaja. Med pobudniki sta tudi pripadnica romske skupnosti, ki skrbi za ostarela starša, od katerih je eden na dializi, ter oseba s težavami v duševnem zdravju, ki ji zaradi nezmožnosti plačevanja najemnine po rubežu grozi izguba bivališča.
V pravni mreži dodajajo, da posamezniki zaradi ozke razlage pravnega interesa le stežka pridejo do vsebinske presoje pred ustavnim sodiščem. Zato pričakujejo, da bi lahko pomembno vlogo pri zaščiti pravic v takšnih primerih odigrala tudi Varuh človekovih pravic Republike Slovenije z vložitvijo zahteve za oceno ustavnosti.
