Mladoporočenca Tina Gaber Golob in Robert Golob po uradnih podatkih nista sklenila »predporočne« pogodbe. So pa pogodbo o ureditvi premoženjsko pravnih razmerij v zadnjih letih sklenili številni znani Slovenci. Preverili smo, kateri.
Aktualno
Kaj imajo skupnega Ana Roš, Rok Snežič, Benjamin Šeško in Rosvita Pesek?
Minulo soboto sta z veliko pompa in medijske pozornosti v zakonski stan stopila predsednik vlade Robert Golob in Tina Gaber. Glede na to, da naj bi predsednik vlade imel zajetno finančno premoženje, je zanimivo, da po uradnih podatkih s Tino Gaber Golob ni sklenil takoimenovane »predporočne« pogodbe. So pa pogodbo o ureditvi premoženjsko pravnih razmerij v zadnjih letih sklenili številni znani Slovenci. Preverili smo, kateri. Pa tudi, kakšne so druge oblike zavarovanja premoženja.
Register – zadnjič je bil posodobljen 11. septembra – kaže, da trenutno najbolj znana slovenska mladoporočencapred samo poroko nista sklenila »predporočne« pogodbe oziroma notarskega sporazuma o delitvi premoženja.
Predporočna pogodba ni edina oblika zavarovanja premoženja zakonca
Če se mnogim Slovenkam in Slovencem ob tem poraja vprašanje, zakaj predsednik vlade ni sklenil takšne pogodbe, Nataša Erjavec, podpredsednica Notarske zbornice pove, da obstajajo tudi drugi načini »zaščite« premoženja, ki pa zahtevajo malo več časa in iznajdljivosti. Gre za rešitve, ki so individualne, dejanskemu stanju prilagojene rešitve, upoštevaje potrebe in želje strank.
Povsem mogoče pa je tudi, da bodoča zakonca pred poroko skleneta pogodbo, v njej pa določita poznejši termin, ko bo začela pogodba učinkovati. Šele s tistim dnem bo nato pogodba tudi vpisana v register, postala bo javna in se bo upoštevala v razmerju do tretjih oseb.
»Pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij je pogodba, s katero se zakonca dogovorita o vsebini njunega premoženjskega režima, ki se razlikuje od zakonitega. V njej lahko sporazumno uredita tudi druga premoženjska razmerja za čas trajanja zakonske zveze kakor tudi za primer razveze. Register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij vsebuje podatke o sklenjenih pogodbah o ureditvi premoženjskopravnih razmerij,« opišejo na spletni strani notarske zbornice Slovenije.
Pri delitvi premoženja je potrebno upoštevati, da obstajata posebno in skupno premoženje. Posebno premoženje sta partnerja pridobila pred vzpostavitvijo življenjske skupnosti oziroma sta ga pridobila na primer z dedovanjem ali darilom, skupno premoženje pa je premoženje, ki sta ga zakonca ustvarila v zakonski zvezi.
Notarka Erjavec pojasni, da praviloma velja, da kar je nekdo prinesel v zakonsko zvezo, bo iz nje tudi odnesel, če ne bo šlo kaj hudo narobe.
»Posebno premoženje vsakega od zakoncev je tisto, ki ga je pridobil pred sklenitvijo zakonske zveze ali neodplačno med trajanjem zakonske zveze. Prav tako veljajo za posebno premoženje plodovi posebnega premoženja. Ob razvezi se deli le skupno ustvarjeno premoženje, to je tisto, ki je bilo ustvarjeno z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze/zunajzakonske skupnosti. S tem ko se poročiš, še nisi takoj ustvaril nekega skupnega premoženja večje vrednosti, če seveda nisi prej živel v zunajzakonski skupnosti in si ga ustvaril že takrat. Načeloma velja, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka, s pogodbo pred notarjem pa lahko zakonca ali zunajzakonska partnerja določita drugačen premoženjskopravni režim.«
Javno dostopni podatki kažejo, da se je število sklenjenih dogovorov v zadnjih treh letih bistveno povečalo. Doslej jih je bilo največ sklenjenih v letu 2023.
Čeprav se zdi, da je sklenjenih pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij veliko, jih je manj, kot so na notarski zbornici pričakovali, da jih bo ob uveljavitvi družinskega zakonika leta 2019. Nataša Erjavec, podpredsednica Notarske zbornice nam pove, da verjetno na to vpliva tudi javnost registra, ki omogoča vsakemu, da iz gole radovednosti pokuka v »zasebnost« nekega posameznika. Prepričana je, da se tudi iz tega razloga manj parov odloči za podpis pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, saj ne želijo takšnega izpostavljanja.
Znana imena, ki so pritegnila našo pozornost
Tudi nas je premamila radovednost in pogledali smo v javno dostopni register. V tem letu je takoimenovano predporočno pogodbo sklenilo 124 parov. Med njimi sta podjetnik znan iz afera Karigador TomažSubotič in novinarka UrškaSubotič Jereb.
Leta 2023 so notarske sporazume sklenili vrhunska chefinja AnaRošStojan in UrbanStojanRoš. Pogodbo o delitvi premoženja sta sklenila tudi podjetnik, večinski lastnik Dewesofta in lastnik Katapulta JureKnez in SonjaKnez. Na seznamu se je znašel več kot 100 milijonov evrov vredni nogometaš BenjaminŠeško, ki je pogodbo sklenil z njegovo zunajzakonsko partnerko AnitoVidović.
Našo pozornost pa so vzpodbudili tudi sporazumi, ki so jih podpisali: voditeljica Odmevov na RTV Slovenija RosvitaPesek in zgodovinar MitjaFerenc, lastnik Pristopa PrimožPusar in UlaSpindler pa tudi razvpiti davčni strokovnjak RokSnežič in njegova žena Klavdija Snežič.
Notarka Erjavec še pojasni, da je vpis v register nujen, da pogodba velja v razmerju do tretjih oseb – morebitnih upnikov. Družinski zakonik v 94. členu pravi: »Če pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij ni vpisana v registru pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, se v razmerju do tretjih oseb domneva, da velja za premoženjska razmerja med zakoncema zakoniti premoženjski režim.«
