Kaj od kopanja v slovenskem morju letos odvrača kopalce

Da je letos v slovenskem morju več meduz kot v minulih letih, so prepričani mnogi domačini in tisti, ki so se maja in junija odpravili na Obalo in tam želeli brezskrbno skočiti v vodo. Ker pogled na njih ni ravno prijeten, to mnoge odvrača od namakanja. Da so v morju zaznali prisotnost več vrst meduz, potrjujejo tudi na Morski biološki postaji Piran Nacionalnega inštituta za biologijo.

Ni razloga za strah

»Predvsem uhatih klobučnjakov, rebrač vrste Mnemiopsis leidyi  in kompasnih meduz. Slednjih je sicer več kot v prejšnjih letih, vendar ker se običajno pojavljajo v manjšem številu, to še vedno pomeni, da sedaj opazimo le nekaj osebkov na dan,« pove znanstveni sodelavec na Morski biološki postaji Martin Vodopivec, ki ob tem dodaja, da ni razloga za strah in da niso opazili, da bi bilo letos več meduz kot običajno, saj so druge vrste prisotne v manjšem številu (npr. uhati klobučnjaki).

»Res smo letos zabeležili prisotnost več vrst meduz. Predvsem uhatih klobučnjakov, rebrač vrste Mnemiopsis leidyi  in kompasnih meduz,« pravi Martin Vodopivec. 

»Skratka, kopalci se lahko brezskrbno kopajo v morju. V primeru (malo verjetnega) ožiga naj prizadeto mesto dobro sperejo s slano vodo in odstranijo ostanke lovk. Ožig opaženih vrst ni pretirano močan. Če pa bi prišlo do močnejše alergične reakcije, naj poiščejo pomoč pri zdravniku,« še pove.

Pred počitniško sezono je Nacionalni inštitut za biologijo izdal zgibanko Nevarnosti v morju, ki večinoma to niso, v kateri so zapisali, da so reakcije ljudi na ožig odvisne od vsakega posameznika in njegovega praga občutljivosti. V našem morju bomo najpogosteje srečali uhatega klobučnjaka (Aurelia aurita), velikega klobučnjaka (Rhizostoma pulmo), morsko cvetačo (Cotylorhiza tuberculata), kompasno meduzo (Chrysaora hysoscella) in mesečinko (Pelagia noctiluca). Po izkušnjah je najbolj boleč ožig mesečinke.

»Če v morju opazite meduze, se skoku v vodo raje izognite. Med plavanjem jih je namreč težko opaziti. Poleg tega imajo nekatere vrste zelo dolge, skoraj nevidne lovke. Meduz se ne dotikajte, saj lahko strup z rokami prenesete v oči ali na druge občutljive dele telesa, kjer lahko pride do vnetja. Ožig meduze povzroči pekoč in boleč občutek, kasneje srbečico in vnetje kože (rdečina, mehurčki). Mesto ožiga sperite z morsko vodo in vidne lovke previdno odstranite s pinceto ali rokavico. Pri blaženju vnetja si lahko pomagate s pripravki iz lekarne. Če pride do intenzivne reakcije na koži, potenja, bledice in izgube orientacije, poiščite zdravniško pomoč,« še navajajo.

Največ ožigov je pri otrocih

V zdravstvenem domu Izola pravijo, da se po njihovo pomoč ni obrnilo veliko ljudi, največ obravnav zaradi stika z meduzo pa je bilo pri otrocih.

»Večinoma so to površinske opekline stopal, po navadi v obliki rdečice. Zdravimo simptomatsko, predvsem hlajenje, po potrebi antihistaminik in analgetik. Za enkrat nismo obravnavali anafilaktičnega šoka zaradi stika z meduzo.«

Ker ne beležijo koliko primerov ožigov je letno, primerjave s preteklimi leti ni mogoče narediti, še dodajajo v ZD Izola. 

In kdaj lahko pričakujemo, da bo meduz manj? Stroka odgovora nima. 

»Mnoge vrste meduz imajo povsem naravna nihanja v populaciji, hkrati pa na njihovo pojavljanje vplivajo tudi okoljski dejavniki, kot je temperatura, hrana, morski tokovi… Zato je tudi nemogoče napovedati, kako bo z njihovo prisotnostjo v naslednjih mesecih, še pojasni Vodopivec«

Pazite se napihovalke

Čeprav se mnogi kopalci bojijo stika z meduzami, ker lahko nekatere vrste ob stiku ožgejo in povzročijo alergično reakcijo, to ni največja nevarnost, ki preži na plavalce. Mnogo bolj nevarni so nekateri drugi strupeni organizmi, ki prebivajo v našem morju. Profesor Lovrenc Lipej z Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) omeni napihovalko vrste Lagocephalus sceleratus in plamenko Pterois miles.

»Napihovalka vrste L. sceleratus in plamenka vrste P. miles bi bili nevarni človeku, če bi jih zaužil. Plamenka ima sicer tudi strupene trne, zato bi lahko prišlo do vboda, če bi jo nadlegovali.«

Doda še, da plamenko prepoznamo po zelo dolgih prsnih plavutih in škarpeni podobnem telesu, napihovalko pa po značilni obliki telesa in barvnem vzorcu.

So nam pa na NIB povedali še, da so v slovenskem morju odkrili modro rakovico, ki se je v severnem Jadranu razširila iz južnejših območij. »V slovenskem morju jo opažamo predvsem v plitvih, bolj zaprtih območjih (npr. Sečoveljske soline, laguna Stjuža). V okviru mednarodnega projekta BLUE CRAB poteka redni monitoring, ki ga vodi prof. dr. Lovrenc Lipej. Ker gre za agresivnega plenilca, predstavlja potencialno nevarnost za lokalni ekosistem,« je pojasnila morska biologinja Martina Orlando Bonaca.