Kakšne sankcije grozijo Mateju Lahovniku po prijavi etični komisiji univerze?

Na etični komisiji so za Info360 torej potrdili prejem prijave, niso pa razkrili, kdaj predvidoma jo bodo obravnavali.

Pravna mreža za varstvo demokracije je namreč pred dobrima dvema tednoma objavila novico, da je trem prijaviteljicam pomagala pripraviti prijavo profesorja ljubljanske ekonomske fakultete dr. Mateja Lahovnika etični komisiji Univerze v Ljubljani. 

Pravna mreža in prijaviteljice so namreč kritične do širjenja sovraštva in nestrpnosti. 

Ta objava na družbenem omrežju X je zmotila tri prijaviteljice, ki jim je pri prijavi na etično komisijo univerze pomagala Pravna mreža za varstvo demokracije. Foto: Uredništvo

Lahovnik je ob novici o prijavi za Info360 komentiral, da si svobode govora ne bo pustil vzeti in poudaril, da njegov namen ni bilo širjenje nestrpnosti, pač pa je le izrazil svoje osebno mnenje v zvezi z urejanjem pravice do dolgotrajne oskrbe. Pravno mrežo za varstvo demokracije pa je obtožil pristranskosti in dvoličnosti, češ da po njihovem velja svoboda izražanja za tisto, s čimer se strinjajo, vse ostalo pa bi prepovedali. 

»Moje stališče je namenjeno vsebinski razpravi, ga je pa res mogoče razumeti kot kritično do delovanja vlade, seveda pa ne temelji na predsodkih. Pravico do izražanja mnenj, do razprave in do kritike delovanja oblasti je temeljna pravica, zato si je ne pustim vzeti,« je poudaril Matej Lahovnik.

Komentarju na prijavo se rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič odreka, kot pravi, »se zaradi spoštovanja postopkov o primeru ne more izrekati mimo pristojne komisije«.

O svobodi govora in prijavi smo med drugim govorili v oddaji V središču, v katerem sta politična komentatorja Bogdan Biščak in dr. Miro Haček povedala svoje mnenje. Haček je podvomil, da je etična komisija Univerze v Ljubljani sploh pravi naslov za tovrstne prijave.

V Pravni mreži pojasnjujejo, da se prijaviteljice na etično komisijo niso obrnile, ker bi nasprotovale udeležbi univerzitetnih učiteljev v javni razpravi. »To udeležbo tako prijaviteljice kot Pravna mreža za varstvo demokracije pozdravljamo in jo ocenjujemo ne le kot pravico, ampak kot dolžnost zaposlenih v akademskih institucijah. Ni pa vseeno, na kakšen način se ta razprava odvija,« poudarjajo. Po njihovi oceni Lahovnikova izjava predstavlja javno poniževanje in napadanje specifične ranljive skupine posameznikov na podlagi njihove osebne okoliščine (zlasti statusa in izvora). 

Prepričani so, da bi kritiko lahko dr. Lahovnik zagotovo izrazil na način, ki bi bil primeren za nekoga s statusom rednega profesorja na univerzi in bi bil skladen z njenimi temeljnimi vrednotami ter določbami etičnega kodeksa.

Kaj se lahko zgodi Lahovniku?

V etičnem kodeksu univerze so zapisane naslednje vrednote: znanstvena in pedagoška odličnost ter poštenost, avtonomija, svoboda znanstvenega in raziskovalnega dela, spoštovanje človekovega dostojanstva, humanizem, socialna pravičnost, enakopravnost in resnica. 

Prijaviteljice so za Lahovnika predlagale najmilejši ukrep, to pa je, da komisija ugotovi neetičnost ravnanja kršitelja in predlaga rektorju, senatu univerze oziroma senatu članice, da proti Lahovniku ukrepa tako, da izda javno objavo neetičnih ravnanj ter kršitev raziskovalne in akademske integritete, ki so bile ugotovljene v postopku.

Komisija sicer lahko predlaga tudi ostrejše ukrepe, na primer prepoved vodenja raziskovalnih projektov ali raziskav na univerzi za določen čas ali trajno in celo odvzem naziva ter tudi prijavo pristojnim organom pregona, če obstaja sum storitve kaznivega dejanja. 

Lahovnika za odgovor, ali ga je etična komisija že pozvala na pojasnitev svoje objave, nismo priklicali. 

Na omrežju X pa je medtem že mogoče prebrati njegovo novo kritično objavo na račun vlade Roberta Goloba. 

V vsaki pravi avtokraciji pridejo kmalu na vrsto vsi, ki se ne podredijo oblasti, je zapisal ob protestu Združenja zasebnih vrtcev zaradi izjave ministra za vzgojo in izobraževanje Vinka Logaja na konferenci za ravnatelje, ki je zasebne vrtce označil za dobičkonosna podjetja, ki jih lahko ustanovi kdorkoli in nato le izstavlja račune na občine. Zasebne vrtce je označil za elitizem.

Lahovnik je še komentiral, da vlada s svojo udarno pestjo aktivistov prepričuje javnost, da je javno enako državno, čeprav je tako le na Kubi in v Severni Koreji, medtem ko so v razvitih državah, kot sta Avstrija ali Nemčija tudi zasebne institucije del javne mreže, ker konkurenca zvišuje kakovost.