Posebna mobilna enota Fursa, ki ga vodi Peter Grum, je v četrtek zasegla večjo količino ponarejenih detergentov. Foto: Furs
Kaj so specialci Fursa počeli v Mariboru?
Posebna mobilna enota Finančne uprave Republike Slovenije je zasegla večjo količino ponaredkov detergentov.
Posebna terenska enota Finančne uprave Republike Slovenije (Fursa) je v akciji na območju Maribora zasegla večjo količino ponaredkov detergentov znanih blagovnih znamk. Vodja organizirane kriminalne združbe, ki se po naših informacijah že dlje časa ukvarja s to dejavnostjo in ima po Sloveniji dobro organizirano mrežo prodajalcev na črno, ponaredke pa prodaja celo tudi po nekaterih trgovinah, je 36-letni Slovenec.
Očividci akcije v Mariboru so zaradi opreme predstavnikov Fursa ocenili, da gre za akcijo policijskih specialcev, vendar je bila na delu po naših informacijah samo finančna uprava.
»Potrjujemo informacijo, da smo v četrtek zasegli večjo količino ponarejenih izdelkov. Postopki so v teku, zato podrobnosti ne moremo komentirati,« so redkobesedni na Fursu.
Ponaredki, ki jih je Furs zasegel v Mariboru, so po naših informacijah prišli z Madžarske in bili skriti v enem od skladišč, s katerim razpolaga organizirana kriminalna združba. Ni pa edino tovrstno skladišče pri nas. Furs je v četrtek zasegel po ocenah sogovornikov okoli sto palet ponaredkov detergentov. Kriminalna združba pa se ukvarja med drugim tudi z razpečevanjem in preprodajo ponaredkov pijače coca-cola ter mehčalcev.
Tudi tokrat smo preverili, ali se je morebiti vendarle zganila tudi tržna inšpekcija. Tržni inšpektorat je namreč po naših informacijah prejel prijave z imeni trgovin, v katerih prodajajo ponaredke znanih blagovnih znamk detergentov, njeni predstavniki pa se poleg tega po besedah očividcev brez ukrepanja redno le sprehodijo mimo stojnic, na katerih v Mariboru prodajajo ob ponaredkih detergentov tudi ponaredke cigaret znanih blagovnih znamk.
Večje količine ponaredkov cigaret so po naših informacijah že razpečevale tudi kriminalne združbe, ki se ukvarjajo z drogo, viri iz Maribora pa omenjajo tudi posameznike, ki se ob tem ukvarjajo še z izsiljevanjem in izterjavami. Tem ljudem naj bi 36-letnik s Štajerske redno plačeval večje vsote denarja za »varovanje in čiščenje tržišča«, torej, da se z razpečevanjem in prodajo lahko ukvarja sam, nemoteno in brez morebitne konkurence. Po besedah naših sogovornikov gre za stare znance policije, ki pa naj za njihov pregon ne bi bila dovolj zagreta.
»Sporočamo vam, da smo prejete prijave, ki so se nanašale na domnevno ponarejene pralne praške, odstopili Uradu RS za kemikalije in policiji,« nam je sporočila Andreja But, glavna tržna inšpektorica, medtem ko z mariborske policijske uprave odgovora nismo dobili.
Že pred leti končal v zaporu
Vodja štajerske kriminalne združbe, ki se na veliko ukvarja z uvozom, pakiranjem in razpečevanjem ponaredkov detergentov znanih blagovnih znamk po Sloveniji - z bojem proti temu se ukvarja tudi OLAF (Evropski urad za boj proti goljufijam) - je sicer mejo zakona prestopil že pred leti, ko je z izmišljenimi nepremičninskimi posli in prodajo avtomobilov, ki jih kupci nikoli niso videli, saj jih sploh ni imel, zaslužil večje vsote denarja.
Predrzno je med drugim na primer ogoljufal neko hrvaško družino, ki ji je natvezil, da bo zanjo uredil nakup zemljišča ob avtocesti med Mariborom in Šentiljem, ki naj bi mu z leti naraščala vrednost in bo zato obogatela, saj naj bi multinacionalka Shell na parceli načrtovala gradnjo bencinskega servisa. Končal je v zaporu, po vrnitvi na prostost pa s kriminalno dejavnostjo nadaljuje. Tudi zdaj se hvali, povzemajo naši viri, da je z razpečevanjem ponaredkov zaslužil že toliko, da se bo lahko kmalu »upokojil«.
Industrija vsako leto izgubi milijarde evrov zakonitih prihodkov, kar pomeni tudi manj delovnih mest, manj inovacij in manj davčnih prihodkov za javne storitve. Poleg tega lahko ponaredki pogosto vsebujejo nevarne snovi, kot so težke kovine in strupena barvila, kar predstavlja neposredno grožnjo zdravju potrošnikov, so ob velikem zasegu večje količine ponaredkov oblačil znanih modnih blagovnih znamk, ki jih je maja letos zasegla italijanska finančna policija v tržaškem pristanišču, sporočili iz OLAFA. Blago je potovalo iz Turčije, končna destinacija pa je bila Nizozemska.
Veliko jih kupuje z zavedanjem, da gre za ponaredke
Ko smo se v uredništvu začeli ukvarjati z vprašanjem ponaredkov, smo ugotovili, da gre v Sloveniji očitno za precej razširjeno prakso, v kateri sodelujejo mnogi - številni sogovorniki so nam namreč priznali, da sami ponaredke redno kupujejo ali celo preprodajajo za vir dodatnega zaslužka.
Porabniki, ki kupujejo ponarejeno blago, opozarjajo naši sogovorniki, se ob tem pogosto ne zavedajo, da s tem financirajo različne kriminalne in morda celo teroristične organizacije. Pogosto se »ponarejevalci« poleg s ponarejenim blagom ukvarjajo še z drugimi kriminalnimi dejavnostmi, ne spoštujejo zakonov, ne plačujejo davkov, lahko ogrožajo zdravje potrošnikov, prispevajo h korupciji, morda celo zaposlujejo otroke ali nezakonite priseljence ter so del verige trgovine z ljudmi.
