Z leve proti desni evropski, azijski in orientalski sršen. Foto: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Kako prepoznati orientalskega sršena, ki vzbuja strah med kmetovalci in čebelarji
V Sloveniji so bila v zadnjem času opažena gnezda orientalskega sršena (Vespa orientalis), kar je med prebivalci vzbudilo določeno skrb. Strokovnjaki poudarjajo, da razlogov za paniko ni, saj pristojne službe že pripravljajo protokol za obvladovanje tega pojava.
Orientalski sršen je bil v Sloveniji prvič uradno potrjen leta 2019, od takrat pa pristojni organi redno spremljajo njegovo prisotnost. Vrsta povzroča težave predvsem v čebelarstvu, sadjarstvu in vinogradništvu, vendar je v primerjavi z bolj znanim azijskim sršenom manj problematična. Zato orientalski sršen ni uvrščen na seznam invazivnih tujerodnih vrst evropske unije.
Na ministrstvu ukrepov še niso pripravili
Kot so sporočili z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), bodo ukrepi temeljili predvsem na spremljanju prisotnosti in širjenja vrste, odstranjevanju gnezd ter obveščanju javnosti o pravilnem ravnanju. Protokoli bodo zasnovani na izkušnjah pri obvladovanju invazivnih vrst, kot je azijski sršen, in bodo usklajeni s strokovnjaki s področja čebelarstva, kmetijstva in veterine.
Kaj ravnati, če ga opazite?
MKGP poziva državljane, zlasti kmetovalce in čebelarje na območju primorske, naj ob sumu ali potrditvi prisotnosti orientalskega sršena svoja opažanja nemudoma sporočijo terenskemu svetovalcu javne službe kmetijskega svetovanja, javni svetovalni službi v čebelarstvu ali veterinarju za zdravstveno varstvo čebel. Pri prijavi je pomembno navesti, ali je bil opažen osebek ali gnezdo, število osebkov ali gnezd, čim natančnejšo lokacijo opažanja, po možnosti s koordinatami, datum opažanja ter priložiti fotografijo ali videoposnetek. Prav tako je treba navesti ime in kontaktne podatke opazovalca. Zbrani podatki bodo pomembni za oceno trenutnega stanja in načrtovanje nadaljnjih ukrepov.
Čeprav je prisotnost orientalskega sršena lahko moteča za čebelarje in kmetovalce, strokovnjaki zagotavljajo, da razloga za zaskrbljenost javnosti ni. Pripravljeni protokoli bodo usmerjeni v zaščito čebelarstva ter širše kmetijstva, narave in zdravja ljudi, so ob tem sporočili s pristojnih služb.
