Kako visoki so etični standardi odvetnikov

Protikorupcijska komisija vodi postopek predhodnega preizkusa v primeru piranske občine in znanega odvetnika Aleksija Mužine. Preverja očitek konflikta interesov v zvezi z lokacijsko preveritvijo za nepremičnino, na kateri je zapisan zaznamek zaradi nedovoljene gradnje.

Gradbeni inšpektor je torej ugotovil, da je objekt nelegalen ali da se uporablja v nasprotju z izdanim gradbenim ali uporabnim dovoljenjem. 

Odvetnik Aleksij Mužina sodeluje z občino Piran kot pravni svetovalec, hkrati pa je po uradnem izpisu iz registra dejanskih lastnikov lastnik podjetja Inštitut Itaka. To podjetje je solastnik omenjene nepremičnine, ki je črna gradnja. 

»Piranski občinski svet je imel na eni od svojih sej tudi točko lokacijske preveritve, ki omogoča pridobitev gradbenega dovoljenja glede te nepremičnine, kar pomeni neposredno premoženjsko korist za podjetje, katerega lastnik je svetovalec občine. Odvetnik Mužina je sodeloval kot pravni svetovalec občine na seji občinskega sveta, ko je ta obravnaval točko lokacijske preveritve za črno gradnjo in ni razkril nasprotja interesov, kar pomeni možno kršitev zakona o integriteti in zakona o urejanju prostora,« je med drugim zapisano v prijavi, ki jo obravnava KPK. 

Na nezakonitost lokacijske preveritve za to črno gradnjo je opozorilo tudi ministrstvo za naravne vire in prostor ter podalo negativno mnenje. Lokacijska preveritev je tako še dodatno sporna, z njo pa se posredno legalizira nedovoljen objekt v lasti svetovalca občine – kar po mnenju prijavitelja pomeni neposredno zlorabo instituta lokacijske preveritve za legalizacijo nezakonito zgrajenega objekta.

Ob tem velja spomniti, da je ustavno sodišče v najmanj enem primeru ugotovilo nezakonitost lokacijskih preveritev, ki jih je sprejel piranski občinski svet.

Na KPK romalo tudi Matozovo svetovanje

Mužinin primer ni edini primer očitka o konfliktu interesov. Tudi enega najbolj razvpitih odvetnikov pri nas Francija Matoza je angažiral piranski župan Andrej Korenika, in sicer za svetovalca pri prostorskih in zazidalnih odlokih. Matoz je bil tako navzoč na sejah občinskega sveta kot zunanji pravni svetovalec, hkrati pa je bil zastopnik investitorjev v sporih z občino. Zastopal je namreč rusko podjetnico Ekaterino Solomentsevo, ki je bila v sodnem sporu z občino Piran glede zemljišča sredi Portoroža, na katerem Rusinja načrtuje gradnjo trgovsko-poslovnega centra in podzemne garaže. Matoz je torej svetoval občini, hkrati pa bil vpleten v nepremičninske projekte, ki so bili odvisni od prostorskih aktov te občine. 

»Res je, da formalno takšne prakse po našem kodeksu niso sporne, je pa to zagotovo etično sporno,« se strinja eden najbolj znanih odvetnikov pri nas, ki pa zaradi stanovske kolegialnosti ne želi biti imenovan.

V zapleteni mreži nepremičninskih interesov na Obali, kjer torej isti odvetniki nastopajo v več vlogah, KPK v Matozovem primeru ni ugotovila nepravilnosti na tistih področjih, za katera je pristojna. Je pa zadevo odstopila policiji, saj so bili nekateri očitki povezani s sumom kaznivega dejanja, kar presega pristojnosti KPK. Po naših informacijah od Matoza nihče ni zahteval nobenega pojasnila. 

Odvetniki vpleteni v sporne primere

KPK je doslej sicer pravnomočno končala pet primerov, v katerih so odvetniki nastopali v dvojni vlogi - na eni strani so bili namreč zastopniki občin (občin Trbovlje, Brda in Log Dragomer) ali javnega zavoda (Zdravstvenega doma Izola in Zavoda kranjski vrtci), hkrati pa so ti isti odvetniki na sodiščih zastopali te župane oziroma direktorje teh zavodov. Gre za odvetniške pisarne: Pirc Musar, Polanc, Platovšek, Fincinger ter Trpin & Nemec.

Je odvetniška zbornica obravnavala te primere? Ni. Zbornica namreč preverja ravnanje odvetnikov izključno z vidika pravil in načel odvetniškega poklica. Za odvetnike namreč veljajo posebej oblikovana pravila poklicne etike, ki jih ureja Kodeks odvetniške poklicne etike, in ne splošna pravila integritete, kot veljajo za nosilce političnih funkcij ali funkcionarje v javnem sektorju, poudarjajo na odvetniški zbornici. 

Barbara Kolenko Helbl, ki vodi generalni sekretariat vlade in odvetnik Stojan Zdolšek se dobita tudi na pijači. Foto: Uredništvo

Osebna integriteta odvetnikov

Protikorupcijska komisija obravnava tudi dva primera zoper predsednika vlade Roberta Goloba. Zastopa ga odvetnik Stojan Zdolšek, ki hkrati vodi skupščine družb (letos na primer skupščini Krke in Cinkarne Celje), ki so v državni solasti in ki jih upravlja Slovenskih državni holding, vodijo ga pa izbranci Roberta Goloba. Je to konflikt interesov?

V odvetniški zbornici pravijo, da na vprašanje na načelni ravni ne morejo odgovoriti »brez konkretne presoje dejanskega nasprotja interesov ali drugih utemeljenih okoliščin«.

Odvetniki so namreč, še pojasnjujejo, neodvisni poklicni strokovnjaki, ki odvetniške storitve (med katere sodi tudi vodenje skupščin gospodarskih družb) opravljajo skladno s standardi poklicne in osebne integritete.

»Presojo dopustnosti njihovega udejstvovanja v določenih funkcijah je zato treba opraviti v vsakem primeru posebej, ob upoštevanju vseh relevantnih dejstev, ne pa na podlagi splošnih domnev.« 

Javnost od nadzornih institucij pričakuje preveč

Odvetniška zbornica ima svojega disciplinskega tožilca, funkcijo opravlja odvetnik Mitja Jelenič Novak, ki na vprašanje, ali bi veljalo zaradi omenjenih praks odvetnikov spremeniti odvetniški kodeks, odgovarja z oceno, da kodeks primerno naslavlja vsa relevantna vprašanja in dodaja, da vse pač ni konflikt interesov po zakonu. »Poleg tega je konflikt interesov vedno stvar stranke. Če odvetnikove stranke ne dojemajo neke situacije kot konflikt interesov, potem o njem ni mogoče govoriti.« 

Če kdo meni, da je odvetnik kršil kodeks, ga lahko prijavi etični komisiji stanovskega združenja oziroma zahteva disciplinski postopek. Iz letnega poročila zbornice izhaja, da so v lanskem letu prejeli 33 zahtev za obravnavo zaradi kršitev kodeksa ter kar 117 prijav disciplinskih kršitev, od katerih je bilo uvedenih 27 disciplinskih postopkov zoper odvetnike. Jelenič Novak ob tem poudarja, da vsako prijavo obravnavajo z vso resnostjo. Ocenjuje, da je zbornica pri preverjanju in pregonu morebitnih nepravilnosti svojih članov po uspešnosti pri vrhu med vsemi stanovskimi združenji.

O spornih praksah smo govorili tudi oddaji V središču, v katerem smo gostili predsednika protikorupcijske komisije Roberta Šumija in namestnika predsednice računskega sodišča Alekseja Šinigoja, ki meni, da javnost in mediji od nadzornih institucij pričakujejo preveč.

Predvsem bi morali v Sloveniji dvigniti raven integritete, da se takšne stvari sploh ne bi dogajale in da se nadzornim institucijam ne bi bilo treba ukvarjati s takšnimi primeri.