Ljubljanskega župana Zorana Jankovića so rezultati in uvrstitev Ljubljane na 709. mesto od skupno 761 mest glede kakovosti zraka, presenetili.
Kakovost zraka ogroža prebivalce Ljubljane. Rešitev? Menjava okolja
Ljubljanski župan Zoran Janković je presenečen, na mestni občini pa kritično dodajajo, da so na Evropski agenciji za okolje (EEA), ko so Ljubljano uvrstili na 709. mesto od skupno 761 mest glede kakovosti zraka, zmešali hruške in jabolka. Pred tednom dni, ko je EEA objavila seznam, so na občini burno reagirali. Dejali so, da EEA ni podala ustrezne razlage za interpretacijo podatkov, da podatki ne povedo nič in da gre samo za zastraševanje ljudi in ne za dejansko stanje. Obrnili smo se na ARSO in EEA ter preverili, kdo govori resnico.
Ljubljana je bila glede kakovosti zraka leta 2024 uvrščena na 310. mesto med 372. mesti, a takrat je bila uporabljena druga metodologija. Če je prejšnja metoda pregledovalnika kakovosti zraka temeljila le na drobnih delcih PM2,5, ocenjevanje zdaj vključuje tri pomembne onesnaževalce: PM2,5, NO2 in ozon.
Presenečeni nad podatki, ki smo jih sami sporočili v tujino
V pregledovalnik kakovosti zraka v evropskih mestih je EEA zajela mesta z več kot 50.000 prebivalci. Države so v pregledovalnik razvrščene na podlagi podatkov, ki so na voljo za vsako mesto za zadnji dve leti razpoložljivih poročanih podatkov.
Nova metodologija temelji na kombinaciji merjenih podatkov, ki jih poročajo države same, pojasnjujejo na Agenciji EEA. Agenciji EEA pošilja podatke slovenska Agencija RS za okolje ARSO.
Arso pojasnjuje, da se »tveganje umrljivosti prebivalstva v mestu oceni na podlagi funkcij koncentracija-odziv, ki opisujejo tveganje umrljivosti, povezano z izpostavljenostjo posameznim onesnaževalcem. Orodje upošteva stopnjo tveganja umrljivosti, povezano z dolgotrajno izpostavljenostjo delcem (PM2,5), dušikovemu dioksidu (NO2) in prizemnemu ozonu (O3) v zadnjih dveh koledarskih letih (2023 in 2024).«
Onesnaženost narašča zaradi prometa
Na Arso za slabšo razvrstitev krivijo predvsem vrednosti delcev PM2,5, nekoliko manjši pa je prispevek ozona in dušikovega dioksida. Na ljubljanski občini so v odzivu na seznam dejali, da so vrednosti delcev PM2,5 že leta v upadanju in da se kakovost zraka v Ljubljani izboljšuje. Pa to drži?
Na EEA potrjujejo, da se je kakovost zraka v zadnjih letih res izboljšala, »vendar v Ljubljani še vedno obstaja tveganje za zdravje ljudi zaradi dolgotrajne izpostavljenosti onesnaževalom, kot je PM2,5.
Čeprav se ravni PM2,5 izboljšujejo, pri NO₂ (pretežno povezanem s prometom) in pri ozonu ni zaznati tako jasnega padajočega trenda – pri ozonu je zaznati celo rahlo naraščajoči trend. Ozon je še posebej težko nadzorovati, poleg tega pa je lahko njegovo povečanje delno povezano z višjimi temperaturami, ki jih povzroča podnebne spremembe.«
Na Arso sicer pravijo, da je kakovost zraka v Ljubljani primerljiva z drugimi kraji v Sloveniji in da v zadnjih letih niso bila zabeležena preseganja mejnih oziroma opozorilnih vrednosti, ki jih določa evropska zakonodaja. V zimskem obdobju je kakovost zraka v večjih mestih, kjer prebivalci svoja bivališča ogrevajo z daljinskim ogrevanjem, velikokrat boljša kot na podeželju, kjer se iz vsakega dimnika vali dim, ki onesnažuje zrak.
»Primorska je zaradi prevetrenosti manj časa podvržena slabemu zraku, kar pa še ne pomeni, da je tam zrak dober. Na Primorsko večkrat prinese onesnažen zrak iz zelo obremenjene Padske nižine, tako pozimi kot tudi poleti. V pozitivnem smislu izstopa Velenje, ki ima dobro urejeno daljinsko ogrevanje.«
Dušijo nas izpusti
Podatki slovenske agencije za okolje o letnih izpustih PM10 na območju MOL kažejo, da je raven delcev posledica izpustov iz malih kurišč, prometa in industrije.
»Poudarjamo, da so to podatki o izpustih primarnih delcev PM10 na območju Ljubljane. Izmerjena onesnaženost zraka z delci pa je posledica ne le teh izpustov, ampak tudi sekundarnih delcev, ki se tvorijo v zraku iz plinastih onesnaževal, pa tudi transporta onesnaženja od drugod. Pri drugih onesnaževalih so prispevki drugačni, v primeru dušikovih oksidov je recimo bistveno večji vpliv prometa.«
Ne gre za zastraševanje, pač pa za realnost
Da ne gre za zastraševanje, da onesnažen zrak in dolgoročna izpostavljenost res negativno vpliva na delovanje človeških pljuč, v odgovoru na naša vprašanja pove tudi specialist interne medicine in pnevmologije na Kliniki Golnik Matjaž Fležar.
»Že znane mejne koncentracije teh snovi (dušikovi oksidi, trdni delci (PM različnih velikosti) in hlapljivi ogljikovodiki) v zraku so povezane s slabšim razvojem pljuč. Študije iz ZDA so pokazale, da otroci, ki odraščajo na območjih z visoko stopnjo onesnaženosti, ne dosežejo enake pljučne kapacitete, kot so jo dosegali otroci včasih. Po podatkih ima kar 10 odstotkov teh otrok med 25. in 30. letom opazno zmanjšano pljučno kapaciteto. Negativni vplivi onesnaženega zraka se začnejo že pred rojstvom. Zaznali so, da imajo novorojenčki, katerih matere so bile med nosečnostjo izpostavljene visoki onesnaženosti zraka, pogosteje nižjo porodno težo. Kasneje se pri teh otrocih pojavlja več težav z možnostjo razvoja astme in alergije.«
Je edina rešitev menjava okolja?
Fležar izpostavi, da so posebej ranljivi ljudje z diagnozo astma in tisti s kronično obstruktivno pljučno boleznijo (KOPB), saj onesnažen zrak dodatno obremeni njihova pljuča – tako kot cigarete.
»Pri astmatikih to pomeni več poslabšanj bolezni, več simptomov in zmanjšanje dihalne funkcije. Pri bolnikih s KOPB se zaradi delcev v zraku poveča nastajanje sluzi, kar dodatno otežuje dihanje.«
In kaj lahko naredijo ljudje, ki živijo v krajih s slabo kakovostjo zraka? Fležar poudari, da se je treba zavedati, da kakovost niha glede na letni čas, vremenske pogoje in gostoto prometa.
»Najbolj učinkovit ukrep je zamenjati bivalno oz. delovno okolje v dneh, ko je koncentracija teh delcev največja. Za otroke in mladostnike, ki so v občutljivi fazi rasti pljuč, je priporočljiva zamenjava bivalnega okolja, kar pomeni, da večino dneva preživijo v okolju, kjer prisotnost teh delcev ni previsoka.«
