Kakšno zapuščino Orban pušča nasledniku

Ena največjih težav, ki jih nova vlada podeduje, je močna odvisnost od Rusije na področju energije. Večina plina in nafte še vedno prihaja od tam, dodatno pa vezi utrjuje tudi projekt jedrske elektrarne Paks II. Magyar napoveduje bolj proevropsko usmeritev, vendar bo prekinjanje teh povezav počasno in previdno.

Tudi v odnosih z Evropsko unijo bo moral loviti ravnotežje. Po eni strani želi obnoviti zaupanje Bruslja, po drugi pa upoštevati bolj konservativen del domače javnosti, ki ostaja skeptičen do nekaterih evropskih politik. Madžarska bi se tako lahko razvila v nekoliko bolj nepredvidljivega, a še vedno zmerno desnega partnerja znotraj EU.

Na gospodarskem področju razmere niso rožnate. Država se sooča z visoko inflacijo, padcem kupne moči in počasno rastjo. Ključno vprašanje pa ostaja dostop do okoli 18 milijard evrov evropskih sredstev, ki so bila zamrznjena zaradi sporov glede pravne države. Brez teh sredstev bo okrevanje bistveno težje.

Sprememba položaja

Izhodišče za novo vlado ni ugodno. Po letih rasti, ki sta jo poganjala dotok evropskih sredstev in ekspanzivna fiskalna politika, je gospodarstvo zdrsnilo v stagnacijo. Država se ob tem sooča z visoko inflacijo, upadom kupne moči prebivalstva in poglobljenim proračunskim primanjkljajem. Napoved rasti BDP za leto 2026 ostaja pri 1,6 %. »Volilni izid bistveno spreminja pogajalski položaj Madžarske v odnosu do Evropske unije,« je dejal Mateusz Dadej, regionalni ekonomist pri Coface. »Politična moč in ekonomska nuja sta se zdaj uskladili. Dostop do evropskih sredstev je postal eden ključnih vzvodov za stabilizacijo javnih financ in ponovno vzpostavitev zaupanja.«

Orbán tako nasledniku pušča zapleteno dediščino: državo, ki potrebuje reforme, a ima hkrati omejen manevrski prostor. Uspeh nove vlade bo odvisen predvsem od tega, kako spretno bo znala krmariti med domačimi pričakovanji in zahtevami iz Bruslja.