Katastrofa podobna v Nepalu se lahko pripeti tudi v Evropi, katera so najnevarnejša območja?

Katastrofa na meji med Nepalom in Tibetom, v kateri je po zrušenju ledenika in sprožitvi ogromnega hudournika umrlo več sto ljudi, ni pojav, značilen le za Himalajo. Do podobnih procesov lahko pride tudi v evropskih gorah.

Kot poroča češki portal Seznam Zprávy, je ogromna količina vode, skalovja in naplavin opustošila ozko dolino reke Trišuli. Po zrušenju ledenika je gladina reke v samo pol ure narasla za kar devet metrov.

Poplavni val je uničil ceste in hiše, številni deli območja pa so ostali brez elektrike, telefonskega omrežja in internetne povezave.

»Šlo je za ledeno kašo«

Glaciolog Jan Kavan z Geografskega inštituta Naravoslovno-matematične fakultete Masarykove univerze v Brnu je dogodek opisal kot nekakšen plaz ledu, skalovja in snega.

»V resnici je šlo za ledeno kašo oziroma za zmes skalovja, zemlje in snega,« je Kavan povedal za Seznam Zprávy.

Po njegovih besedah je ogromna masa, ki se je zrušila po pobočju, pred seboj potiskala vodo. Prvemu poplavnemu valu je nato sledil hudournik blata, skalovja in staljenega ledu.

Nevarnost se tako v Nepalu s prvim valom ni nujno končala. Drugi val je lahko še hujši. 

Podoben scenarij je lani prizadel Švico

Da lahko zrušitve ledenikov in gorskih pobočij povzročijo katastrofo tudi v Evropi, je pokazal primer švicarskega Blattena maja lani.

Alpsko vas je skoraj zasula ogromna masa skalovja in ledu. Plaz je zajezil tudi reko in ustvaril jezero.

Čeprav je bil dogodek po naravi podoben tistemu v Nepalu, je bila posledica bistveno drugačna: švicarske oblasti so prebivalce pravočasno evakuirale in s tem preprečile še večje število žrtev.

Kje je nevarnost največja?

Posebej nevarna so območja, kjer ledenik preide čez izrazito spremembo naklona oziroma nenaden prelom terena. Na takšnih mestih se led deformira in postaja manj stabilen. Večji ko je ledenik in večja ko je višinska razlika, večja je tudi možnost nastanka oslabljenih območij znotraj ledene mase.

Prav zato strokovnjaki poudarjajo pomen stalnega spremljanja ledenikov in gorskih pobočij. V Evropi so številna območja opremljena z merilnimi sistemi in drugimi oblikami nadzora, kar omogoča zgodnejše zaznavanje nevarnih sprememb.

V primeru povečane nevarnosti lahko oblasti prebivalstvo opozorijo in ga evakuirajo, še preden pride do velikega zemljeskega plaza ali poplavnega vala, še piše vecernji.hr.

Čeprav Himalaja zaradi obsežnosti ledenikov in zahtevnosti terena ostaja posebej izpostavljena, evropske Alpe niso brez tveganja. Podnebne spremembe in taljenje ledenikov lahko v prihodnje dodatno povečajo nestabilnost nekaterih gorskih območij.