Matej Accetto ostaja sodnik poročevalec v zadevi RTV Slovenija. Ustavno sodišče še ni odločilo o njegovi morebitni izločitvi, ki jo zahtevajo predlagatelji zaradi afere Jourova.
Kljub aferi Jourova-Accetto ustavni sodnik ostaja poročevalec v zadevi RTV
Pretekli teden so ustavni sodniki znova vsebinsko razpravljali o zakonu o RTV Slovenija. Ob tem je nenavadno, da sodnik Matej Accetto ostaja sodnik poročevalec v zadevi RTV, čeprav je lani evropski poslanec Milan Zver razkril, da je imela evropska komisarka Jourova z Accettom namen razpravljati prav o zakonu o RTV Slovenija. Dva meseca po njenem obisku pa je sodišče omogočilo čistko vodstva in celotnega programskega sveta zavoda.
V četrtek, 22.1.2026, je imelo ustavno sodišče že drugič v dveh mesecih na mizah zakon o RTV Slovenija. Spomnimo, čeprav je sodišče zadevo RTV označilo kot absolutno prednostno, se primera ni dotaknilo več kot dve leti. Kot razlog za neobravnavo absolutno prednostne zadeve je zdaj že nekdanji predsednik Matej Accetto tedaj pojasnjeval z nezmožnostjo doseči zadostno soglasje za sprejetje odločitve.
A zdaj se je sestava ustavnega sodišča nekoliko spremenila (kot smo poročali sta se dva ustavna sodnika zamenjala), bližajo pa se tudi volitve v državni zbor in ustavno sodišče je zakon o RTV vsebinsko obravnavalo tako decembra lani kot pretekli četrtek.
Na tokratni seji ustavnega sodišča je ustavno sodišče obravnavalo zgolj eno zahtevo za presojo ustavnosti, to je od predlagatelja Petra Gregorčiča, ne pa tudi identične zahteve, ki jo je vložil državni svet pod vodstvom Marka Lotriča.
Obrnili smo se na ustavno sodišče in jih vprašali po razlogih:
»Ustavno sodišče lahko hkrati obravnava vsebinsko sorodne zadeve, brez da bi te bile združene. Morebiten predlog za združitev zadev v danem primeru do sedaj sicer ni bil podan.«
A predlog za združitev zadev je bil podan, podal jih je državni svet, ko je vložil zahtevo po presojo ustavnosti, zato ustavno sodišče ponovno vprašamo, zakaj niso združili vsebinsko identični zadevi.
Ustavno sodišče o tem še ni odločilo. Ustavno sodišče o predlogu za združitev zadev sicer odloča v skladu z zakonom o Ustavnem sodišču in poslovnikom Ustavnega sodišča, so zapisali.
Zakaj ustavno sodišče ne odloči o izločitvi Mateja Accetta?
Da gre za nenavaden pristop ustavnega sodišča, nam pojasni pravnik Matej Avbelj, ki je zahtevo za ustavno presojo zakona o RTV Slovenija tudi spisal. »Če gre za enako, ali pa celo identično materijo, se od sodišča po naravi stvari pričakuje, da zadevi združi. Državni svet je namreč predlog združitve podal že ob vložitvi svoje zadeve decembra 2023. «
A tu gre še za eno občutljivo zadevo. Sodnik poročevalec v zadevi, ki so jo ustavni sodniki obravnavali pretekli četrtek, je Matej Accetto, znan po aferi Jourova.
Spomnimo, evropska komisarka Vera Jourova je marca 2023 obiskala Slovenijo, med drugim tudi ustavno sodišče in tedanjega predsednika Mateja Accetta. V svojem opomniku je imela zavedeno, naj poišče priložnost za preverbo stališča predsednika ustavnega sodišča RS o novem zakonu, ki ureja delo na RTV Slovenija. Dva meseca po obisku komisarke je sodišče omogočilo čistko na RTV Slovenija. Ob razkritju opomnika Jourove lani jeseni so se z vrst opozicije zvrstili pozivi k odstopu ustavnega sodnika Accetta, ki pa je zavrnil, da bi se z evropsko komisarko kadarkoli pogovarjal o odprtih zadevah, kot je zakon o RTV Slovenija.
Predlagatelj Peter Gregorčič je ob nastalih novih okoliščinah ustavnemu sodišču poslal zahtevo za izločitev Mateja Accetta v zadevi RTV Slovenija, ki pa je ustavni sodniki še niso obravnavali, čeprav so začeli z vsebinsko obravnavo zakona.
Zakaj, smo vprašali sodišče, a so se odgovoru izognili:
»Kot že sporočeno, Ustavno sodišče v ti. zadevi RTV nadaljuje z obravnavo. Javnost bo o odločitvah obvestilo, ko bodo za to izpolnjeni pogoji.«
Pravnik Matej Avbelj je jasen:
»Zahteve postenega sodnega postopka iz 23. clena ustave terjajo, da sodišče pred nadaljevanjem vsebinske obravnave zadeve odloči o izločitvi sodnika, če se v zvezi z njim vzpostavijo okoliščine, ki kažejo na njegovo subjektivno ali objektivno pristranost. To velja še toliko bolj, če gre za sodnika poročevalca.«
Ker se bližajo državnozborske volitve in, ker tudi nova vlada lahko sprejme zakon, ki bo pometel s celotnim vodstvom RTV Slovenija in Svetom javnega zavoda, kot je to storila Golobova vlada, se zastavlja vprašanje. Se mudi, da se ne bi scenarij ponovil?
Upam, da bližajoče volitve ne vplivajo na dinamiko odločanja v tej zadevi. V njej je ustavno sodišče samo s svojim neodločanjem po vsebini že prekršilo 23. člen ustave, saj je nezaslišano, da katerakoli sestava ustavnega sodišča sporoči, da ne more odločiti (non liquet), še zaključi pravnik Avbelj.
