Koliko zaslužijo Jankovićevi direktorji v kulturi in kako gledajo na socialno kapico?

Čez približno dva tedna bodo pobudniki začeli zbirati podpise pod zahtevo za razpis referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS). Ta med drugim prinaša davčne razbremenitve, kot je nižja stopnja dohodnine za oddajanje nepremičnin, t. i. socialno kapico, ki omejuje najvišjo osnovo za plačevanje socialnih prispevkov pri 7.500 evrih, nižji DDV za osnovna živila, reformo samostojnega podjetništva in spremembe dvojnega statusa upokojencev.

Njegovi nasprotniki so ga oklicali kot 'zakon za bogate'. Levosredinske stranke, sindikati in velik del civilne družbe je prepričan, da koristi samo premožnim in lastnikom nepremičnin, vsem ostalim pa škodi.

Ker je v javnosti pogosto slišati besede o podplačani kulturi, smo pod drobnogled vzeli direktorje ljubljanskih kulturnih ustanov. Mediji so namreč v preteklosti pisali o njihovih ogromnih zaslužkih, mi pa smo preverili, ali to drži.

Tudi v kulturi do nekaj tisočakov

Direktorje, ki znotraj velike ljubljanske mestne družine vodijo kulturne ustanove, smo vprašali, kakšno bruto in neto plačo so prejemali v lanskem letu, kakšna izplačila ali dodatke so dobili ob tem, kako bodo glasovali na referendumu o ZIURS in ali podpirajo uvedbo socialne kapice.

Na zadnji dve vprašanji velika večina ni želela odgovoriti. Glede na to, da sodijo v milje levice in naj bi se po pričakovanjih zavzemali za 'malega' človeka, bi pričakovali, da bodo uvedbi socialne kapice nasprotovali.

Ker so nam posredovali med seboj neprimerljive podatke glede plač, objavljamo podatke s portala plač za mesec december 2025: 

Vir: Portal plač

Spodaj preberite, katere podatke so nam posredovali sami. Če ni drugače navedeno, navajamo bruto zneske.

Tržna dejavnost za polnejšo denarnico

Blaž Peršin​ iz Muzeja in galerij mesta Ljubljane je lani v povprečju prejemal 3.965 evrov osnovne plače ter zaradi povečanega obsega dela vsak mesec še 20 odstotkov njegove osnovne plače, kar je 793 evrov. Posredovali so nam še letošnje podatke o izplačilu za delovno uspešnost, ki jo je Mestni svet Mestne občine Ljubljana potrdil konec junija.

Prejel je skupaj 2.379 evra redne delovne uspešnosti, ki je določena v višini petih odstotkov njegove osnovne plače, za prodajo blaga in storitev na trgu pa še 14.000 evrov.

Plača je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Njen sestavni del je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. 

Delovna uspešnost se določi upoštevaje gospodarnost, kvaliteto in obseg opravljanja dela. Dodatki se določijo za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa. Dodatki za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz posebnih obremenitev pri delu, neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu, ki niso vsebovani v zahtevnosti dela, se lahko določijo s kolektivno pogodbo.

Darko Brlek iz Festivala Ljubljana je lani do vključno septembra prejemal 3.770 evrov, od oktobra pa 3.884 evrov. Ob tem je prejel še 0,33 odstotka za vsako dopolnjeno leto delovne dobe, kar mu omogoča kolektivna pogodba s področja kulture. Ljubljanski mestni svet mu je dodelil še 20 odstotkov osnovne bruto plače iz naslova povečanega obsega dela, kar na mesec – preračunano glede na novejšo plačo – znaša 777 evrov. Poleg tega mu je maja lani določil izplačilo delovne uspešnosti za javne uslužbence za leto 2024 v višini 2.164 evrov in iz naslova tržne dejavnosti v višini 10.612 evrov.

Mateja Avbelj Valentan​ iz Javnega zavoda Ljubljanski grad je, tako kot Brlek, lani do vključno septembra prejemala 3.770 evrov, od oktobra pa 3.884 evrov. Enako velja za dodatek za delovno dobo in delovno uspešnost za javne uslužbence, medtem ko je iz naslova tržne dejavnosti julija lani dobila 8.656 evrov.

Od evropskih projektov do nadomeščanja

Tibor Mihelič Syed​ iz Centra urbane kulture Kino Šiška nam sprva ni želel odgovoriti, saj naj bi bila naša vprašanja nekonsistentna, potem pa je sporočil, da prejema 4.251 evrov. Za lani je prejel še 2.184 evra redne delovne uspešnosti in 7.100 evrov delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu. Zaradi povečenega obsega dela iz naslova evropskih projektov – je projektni vodja dveh – je letos od januarja do marca prejemal 487 evrov mesečno, od marca naprej pa 242 evrov.

Uroš Korenčan, ki vodi Lutkovno gledališče Ljubljana, je lani do vključno septembra prejemal 3.780 evrov, od oktobra pa 3.884 evrov. Prav tako je prejemal povečan obseg dela v višini 20 odstotkov njegove osnovne plače na mesec iz naslova evropskega projekta. Enkrat letno prejme delovno uspešnost iz naslova prodaje na trgu, kar je lani pomenilo 8.859 evrov.

Barbara Hieng Samobor iz Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL) je uvrščena v 47. plačni razred, so nas obvestili. Ta je lani bil določen z 4.884 evri. Poleg tega je prejela delovno uspešnost za leto 2024, sprva v višini dveh odstotkov, nato na podlagi sklepa Sveta MGL in MOL v višini petih, kar je približno 244 evrov.

Vsem zaposlenim ob bruto plači pripada dodatek za delovno dobo. Njegova višina se določi v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti. Delodajalec mora delavcu zagotoviti povračilo stroškov za prehrano, prevoz in službenega potovanja. Pripadata mu še letni in zimski regres.

Renata Zamida iz Centra Rog je lani do vključno septembra prejemala 3.397 evrov, od oktobra pa 3.543 evrov. Razkrili so nam še, da je v povprečju mesečno prejemala zakonsko predpisane dodatke za prehrano, prevoz in delovno dobo v skupni višini 220 evrov neto. Dobila je še za javni sektor zakonsko določen letni in zimski regres. Prav tako je na podlagi sklepa mestnega sveta prejela dve enkratni izplačili: 1.924 evra za redno delovno uspešnost in 6.500 za uspešno prodaja blaga in storitev. Isti organ ji je za obdobje med letošnjim junijem in avgustom priznal 10-odstotni dodatek k osnovni plači zaradi povečanega obsega dela, saj je njena pomočnica odsotna. To znaša približno 354 evrov.

Metka Dariš iz Javnega zavoda Kinodvor je uvrščena v 43. plačni razred, kar je lani pomenilo 4.340 evrov. Za lansko leto je prejela še 2.114 evrov za redno delovno uspešnost, ki je določena v višini pet odstotkov njene osnovne plače ter delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu za leto 2025 v višini 3610 evrov.

Od molka do plačnega portala

V Mednarodnem grafičnem likovnem centru, ki ga vodi Nevenka Šivavec, v Pionirskem domu, ki ga vodi Barbara Murn, in v Mestni knjižnici Ljubljana, ki jo vodi Teja Zorko, so nas napotili na javno dostopne podatke. Za december jih objavljamo v zgornji tabeli.

V Slovenskem mladinskem gledališču Ljubljana, ki ga vodi Inga Remeta so dejali, da je uvrščena v 45. plačni razred – to pomeni, da je lani prejemala 3.687 evrov – in da je prejela zgolj dodatek za redno delovno uspešnost. V kakšnem znesku, ni izdala. Plačni portal v izbranem obdobju kaže le, da je prejela 124 evrov povračil.

Referendum in socialna kapica

Direktorje smo spraševali še, kako bodo glasovali na morebitnem referendumu o intervencijskem zakonu, ki uvaja socialno kapico.

Na Festivalu Ljubljana nam sploh niso odgovorili, na MGL, Mednarodnem grafičnem likovnem centru, Centru Rog in Javnem zavodu Kinodvor so dejali, da gre za stvar osebnih stališč, ki niso povezane z delovanjem zavoda. Podobno je bilo na Slovenskem mladinskem gledališču Ljubljana, kjer so pripisali, da je uresničevanje volilne pravice posameznikova osebna pravica. V Centru urbane kulture Kino Šiška so dodali, da gre za osebna politična stališča, ki jih po zakonu o medijih ni treba razkrivati. V Muzeju in galeriji mesta Ljubljana so pripisali, da je glasovanje na referendumu tajno, Mateja Avbelj Valentan​ iz Javnega zavoda Ljubljanski grad pa je napovedala, da bo glasovala po svoji vesti – v dobro zaposlenih v javnem zavodu s področja kulture.

Nekoliko bolj gostobesedna je bila Barbara Murn iz Pionirskega doma, ki je zapisala, da podpira rešitve, ki prispevajo k dobrobiti otrok in mladih, kakovostnemu izobraževanju, nujno potrebni posodobitvi in razvoju šolskega sistema ter čim širši dostopnosti kulturnih vsebin za otroke in mlade.

Direktorice in zaposlenih se socialna kapica ne tiče. Direktorica Pionirskega doma poudarja, da so plače pedagogov na nacionalni ravni prenizke, zato bi bilo za dolgoročno prihodnost izobraževanja otrok in mladostnikov v Sloveniji nujno čim prej izvesti ustrezne reforme na tem področju.

Edini, ki je nakazal, kako bo glasoval, je Uroš Korenčan iz Lutkovnega gledališča Ljubljana:

Na referendumu bom glasoval proti, saj se ne strinjam s krčenjem socialne države in sem proti nadaljnjemu razslojevanju družbe. Ne strinjam se z uvedbo t.i. socialne kapice.