Urejanje struge po poplavah leta 2023. Kdo jih bo urejal leta 2027? Foto: Borut Živulović/F.A.Bobo
Ali bodo Slovenci zaradi ideje Golobove Svobode ponovno pod vodo?
Golobova vlada je sklenila, da sistem, ki je bil v veljavi do zdaj, ne deluje več. Jim ga bo uspelo spremeniti, preden bodo prebivalci Slovenije znova utrpeli hudo škodo zaradi morebitnih poplav ali nedelovanja zapornic?
Koncesionarjem, ki upravljajo vode, so sedemletne koncesije že potekle - podaljšali so jih do konca leta. Kdo bo po novem letu upravljal zapornice, zadrževalnike vode in kdo bo skrbel za vodotoke? Gibanje Svoboda bi vse skupaj preneslo na SDH in ustanovilo novo podjetje, a po mnenju naših sogovornikov je to neizvedljivo.
Vremenoslovci za letos napovedujejo najmočnejši podnebni pojav v zgodovini. El Nino naj bi prinesel še bolj ekstremne vremenske razmere, vplival naj bi na padavine, suše in gozdne požare. Vremenoslovec Brane Gregorčič z Arso sicer miri in pravi, da El Nino na Evropo nima neposrednega vpliva; gre namreč za pojav v tropskem delu vzhodnega Pacifika.
Čeprav nas ni treba torej skrbeti zaradi posledic El Nina, pa številni po nevihtah in nalivih, ki so tudi v minulih dneh zajeli Slovenijo, niso mirni. Meteorne vode so namreč v mnogih delih države povzročale velike težave in nekateri so se ob tem spomnili na leto 2023, ko so Slovenijo prizadele hude poplave.
Da lahko že nekaj ur trajajoča nevihta povzroči velike težave, kaže na to, kako zelo pomembno je, da so vodotoki urejeni in redno vzdrževani. In kako bo s tem v prihodnje? Koncesionarjem na področju voda in vodne infrastrukture so namreč že potekle sedemletne koncesije, podaljšali pa so jim jih le do konca leta. Kdo in kako bo poskrbljeno za vodotoke in vodno infrastrukturo po 1. januarju 2027, ni jasno. Ko so o novi ureditvi razmišljali, je bilo slišati, da naj bi se prehod na novo ureditev zgodil do leta 2031.
Ustanovili bi mega podjetje
Poslanka Gibanja Svoboda Andreja Rajbenšu je ta teden v parlamentarni postopek vložila predlog novele zakona o SDH, s katerim med drugim predlaga ustanovitev državne družbe za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe na področju voda in vodne infrastrukture. Mega državno podjetje, ki bi imelo več kot 400 zaposlenih, bi prevzelo delo petih družb, ki trenutno upravljajo z vodami.
Za vode na območju srednje Save in Soče skrbi Hidrotehnik, na območju Savinje ima koncesijo Nivo Eko, VGP Drava Ptuj ima koncesijo za območje Drava, jadranske reke z morjem in celinske vode, Pomgrad VGP ima koncesijo za območje Mure, VGP Novo mesto pa koncesijo za območje spodnje Save.
V obrazložitvi zakona lahko preberemo oceno, da obstoječa institucionalna ureditev na področju urejanja voda ni več ustrezna za učinkovito izvajanje nalog, povezanih s popoplavno sanacijo, investicijami in rednim delovanjem gospodarskih javnih služb, kar se je izkazalo po katastrofalnih poplavah v letu 2023.
»Za trenutno ureditev so značilne razpršene pristojnosti, šibka delitev tveganj, premalo integriranih digitalnih sistemov in prevlada odziva po dogodkih, kar ne more zanesljivo zagotoviti ciljev na področju upravljanja z vodami, zmanjšanja tveganj in izvedbe investicij po sprejemljivih stroških in v ustreznem času. Nova družba za vode bo nastopala kot osrednji naročnik in upravljavec vseh državnih dejavnosti na področju upravljanja voda. Ključne odgovornosti podjetja bodo vključevale letno in večletno planiranje, določanje tehničnih standardov, javna naročila, upravljanje pogodb, hidrometrični monitoring, upravljanje digitalne infrastrukture in koordinacijo intervencij v izrednih razmerah.«
Kaj to pomeni za malega človeka?
Na ideje o mega državnem podjetju so se pred časom za Finance odzvali v Zbornici gradbeništva in industrije gradbenega materiala, kjer opozarjajo, da se država z ustanavljanjem lastnega podjetja podaja v nepremišljeni eksperiment, ki bi lahko ogrozil trenutni sistem koncesij.
Po njihovem mnenju bi ustanovitev državnega podjetja pomenila razgradnjo sistema, ki v različnih oblikah deluje že več kot 80 let in omogoča zdravo konkurenco med izvajalci. »Takšne poteze pomenijo korak nazaj. Namesto da bi izboljšali nadzor in sodelovanje, ustvarjamo novo državno birokracijo,« je takrat povedal Gregor Ficko, direktor omenjene zbornice.
Naši sogovorniki se držijo za glavo in upajo, da predlog poslanke Gibanja Svobode ne bo dobil podpore in da bo nova vlada čim prej podelila koncesije za naslednjih sedem let. Pravijo, da sistem deluje, a da se zatika na strani Direkcije za vodo.
»Način, kako so se lotili reševanja, je bil nestrokoven, netehničen. Razmišljali so le o tem, da je nujno treba nekaj spremeniti, ni pa jih zanimalo, ali bo to na boljše ali na slabše. Pred sabo so imeli le »grde kapitaliste«, ki se okoriščajo, ob vsem skupaj pozabljajo, da sistem deluje in da je država tista, ki mora izvajati nadzor. Ni težava v koncesionarjih, temveč v direkciji,« je dejal eden od naših sogovornikov.
Da so se v Gibanju Svoboda vsega skupaj lotili brezglavo, dodaja tudi drugi sogovornik. »Vlada se je lani odločila, da je koncesijski sistem zanič in da bo država poskrbela za vse skupaj. Ustanoviti želijo mega firmo in glavno težavo vidijo v bagrih in kamionih. Pozabljajo, da je v ozadju veliko več, da so tukaj še projektanti, vzdrževalci, upravljavci … Gre za kadre, ki jih že zasebna podjetja težko dobijo, saj usposobljenih delavcev primanjkuje, kaj šele državne družbe. Nova državna družba bi to težavo le še poglobila«
Opozarja, da s tem, ko država še ni podelila koncesij za naslednje obdobje, zelo zamuja in da se, kot kaže, nihče od pristojnih ne vpraša, kdo bo po novem letu na primer upravljal zapornico na Ljubljanici, kdo bo skrbel, da bodo vodotoki pretočni, in kdo bo upravljal z zadrževalniki.
Na vprašanje, kaj to pomeni za malega človeka, odgovori preprosto:
»Vsi, ki živijo na potencialno ogroženih območjih, ne bodo mirno spali. Imeli smo že plaz na posoškem. Ves čas se nekaj dogaja. Gre za preveč pomemben sistem, da bi se tako igrali z njim.«
Doda še, da druge rešitve, kot da se obstoječ koncesijski sistem v globalu ohrani za naslednje koncesijsko obdobje, ne vidi.
