Na RTVS pod vodstvom Natalije Gorščak so s stisnjenimi zobmi na koncu vendarle podpisali pogodbe o financiranju programov za manjšini. Pogodbe omogočajo Uradu za narodnosti boljši nadzor nad porabo 11 milijonov evrov. Foto: STA
Konec trmoglavljenja Natalije Gorščak: RTV Slovenija podpisala pogodbe o financiranju
Po devetih mesecih blokiranja podpisa pogodb z Uradom za narodnosti o financiranju programov za narodnostni manjšini so na RTV Slovenija vendarle podpisali pogodbe, kar jim prinaša skoraj 11 milijonov evrov. Spor se je začel še v času Golobove vlade, zoperstavljanje uprave pa je celo ogrozilo izplačilo plač dva tisoč zaposlenim na RTVS. Pogodbe jih obvezujejo k transparentni in namenski porabi denarja za programe za italijansko in madžarsko manjšino. Ti programi so v preteklosti po besedah naših virov služili kot bankomat za plače vseh v tej javni medijski hiši.
Ob podpisu pogodb je uprava RTV Slovenija, ki jo vodi Natalija Gorščak, v izjavi za javnost pojasnila, da je pogodbe podpisala
"zaradi zagotavljanja nadaljnjega izvajanja programov in odgovornosti do zaposlenih, čeprav vztraja pri pomislekih glede pogodbenega izvajanja proračunskega financiranja in nekaterih dodatnih pogodbenih obveznosti."
Češ da je RTVS v prvih devetih mesecih leta tudi tisti del narodnostnih programov, za katerega zakon zagotavlja proračunsko financiranje, izvajala "iz drugih razpoložljivih sredstev".
Bankomat za celotno RTVS
Toda kot smo že pisali, je bilo po besedah naših virov z RTVS v preteklosti dejansko obratno: denar za programe italijanske in madžarske manjšine naj bi služil kot bankomat za izplačilo plač zaposlenih v celem javnem zavodu.
Vodstvo je devet mesecev vztrajalo, da jim gre denar neposredno po zakonu in niso dolžni podpisovati nobenih pogodb. In zakaj so na koncu na to pristali?
"Ker je država vztrajala pri pogodbah kot pogoju za izplačilo, je uprava presodila, da so možnosti njenega nadaljnjega zavzemanja za primerno izvedbo financiranja izčrpane in da mora zagotoviti sredstva za izvajanje javne službe ter zmanjšati tveganja za zaposlene."
Toda za čuda so glede tega javnosti predstavili kar devet točk v pogodbah, ki se jim zdijo "sporne". Vendar iz zanje spornih členov dejansko izhaja predvsem zahteva Urada za narodnosti za učinkovito in namensko porabo sredstev.