Zaposlitev Damirja Črnčeca je preučila protikorupcijska komisija in izdala več priporočil vladi. Foto: STA
Korupcijska tveganja pri zaposlitvi v SDH
Vlada naj sistemsko omeji prehajanje med politiko in gospodarstvom, priporoča Komisija za preprečevanje korupcije.
Komisija je v zadevi zaposlitve Damirja Črnčeca kot pomočnika predsednika uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) zaznala več korupcijskih tveganj, tako glede sistemizacije novega delovnega mesta kot postopka zaposlitve in načina sklenitve pogodbe. V celotnem postopku je zaznala vrsto odstopanj od pričakovane ravni transparentnosti in dobrih praks, ki bi jih moral SDH kot osrednja družba za upravljanje državnega premoženja zasledovati.
Vendar na podlagi razpoložljivih dokazov ni potrdila nedovoljenih vplivov oziroma pritiskov ali drugih kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, zato je postopek ustavila.
Glede na to, da gre za zaposlitev nekdanjega državnega sekretarja in da so pri prehajanjih državnih funkcionarjev v družbe v državni lasti lahko prisotna tveganja, pa komisija vladi priporoča, da ustrezno uredi področje t. i. vrtljivih vrat, vključno z določitvijo obdobja ohlajanja za funkcionarje po zaključku njihovega mandata.
Komisija je postopek začela na podlagi prijave iz januarja 2025 z očitki o političnem kadrovanju in prirejenem razpisu za zaposlitev pomočnika predsednika uprave SDH. Po pregledu pridobljene dokumentacije in pojasnil SDH ter drugih relevantnih virov komisija ni potrdila kršitev zakona o integriteti, je pa zaznala več korupcijskih tveganj, med njimi:
- Sistemizacija novega delovnega mesta: Komisija se strinja z opozorili sveta delavcev SDH in pooblaščenca za skladnost, da je način sistemizacije neobičajen, saj je konkretno delovno mesto dodeljeno le predsedniku uprave, in ne upravi, ki deluje kot kolegijski organ.
- Sistemizacija novega delovnega mesta: pogoji, ki jih je SDH opredelil v sistemizaciji (in posledično v razpisu) za to konkretno mesto, ne odražajo potreb SDH po zaposlitvi strokovnjaka na področju korporativne varnosti s poudarkom na digitalnih kompetencah in kibernetski varnosti (s tega področja je zahtevano le napredno znanje MS Office).
- Postopek zaposlitve: izveden je bil neobičajno hitro, objava razpisa v času praznikov z rokom prijave zgolj sedem delovnih dni ne omogoča optimalnega nabora kandidatov, k čemur bi – posebej v primeru vodilnih delovnih mest – moral stremeti delodajalec.
- Postopek zaposlitve: edina kandidata, ki sta izpolnjevala pogoje, nista bila povsem enakopravno obravnavana (vsi člani razpisne komisije niso bili prisotni na obeh razgovorih).
- Sklenitev pogodbe: čeprav je odločitev o zaposlitvi vodilnega delavca za določen ali nedoločen čas diskrecijska pravica vsakokratne uprave, Komisija meni, da bi moralo biti delovno mesto, ki je v konkretnem primeru podrejeno neposredno le predsedniku uprave, vezano na njegov mandat.
Priporočila za spremembe zakonodaje, tudi glede obdobja ohlajanja za funkcionarje
Konkretni primer ponovno izkazuje pomanjkljivo urejenost instituta vrtljivih vrat v Sloveniji, tj. prehajanja funkcionarjev na delovna mesta v gospodarstvo, na kar je komisija že opozarjala. Pri prehajanju državnih funkcionarjev v družbe v državni lasti so namreč lahko prisotna tveganja, kot so morebitna politična vplivanja pri zaposlitvi, razpolaganje z notranjimi informacijami in nastanek nasprotja interesov.
»Predvsem je pomembno poudariti, da to poteka brez ustreznih omejitev, varovalk, preglednosti in nadzora, kar odpira vrata za klientelizem oziroma dogovorjene zaposlitve, pri katerih niso v ospredju strokovnost in kompetence. Politika ne bi smela izkoriščati družb v državni lasti za lastne interese, zato so nujne zakonske spremembe, s katerimi bi sistemsko uredili korupcijska tveganja,« je poudaril predsednik komisije dr. Robert Šumi.
Komisija zato v tokratnih priporočilih vladi ponovno priporoča, da v skladu z najboljšo mednarodno prakso v Sloveniji celovito uredi institut vrtljivih vrat, tudi tako, da določi pristojni organ, ki bo odločal o dopustnosti oziroma omejitvah pri bodočih zaposlitvah funkcionarjev in javnih uslužbencev, predpiše javno objavo odločitve tega organa ter določi obdobje ohlajanja (t. i. »cooling off period«) za funkcionarje po zaključku njihovega mandata.
Kot smo pisali, SDH glede zaposlitve Damirja Črnčeca ni želel razkriti veliko.
