V goriški varni sobi uporabnike drog opozarjajo na primerno higieno. Na začetku si morajo oprati roke, na koncu pa vse počistiti za seboj in razkužiti površine. Nato jih spodbujajo, da ostanejo v varnem okolju dnevnega centra ter se pogovorijo s strokovno sodelavko; tako lahko preverjajo, da človek ni preveč omamljen oziroma nima dihalne stiske ali epileptičnega napada. Foto: Pixabay
Ljubljana dobiva varno sobo, toda kje bo stala, še skrivajo
Prvi takšen prostor je v Sloveniji pred dvema letoma dobila Nova Gorica. Kakšne so njihove izkušnje z njo?
Prestolnica bo v drugi polovici leta 2027 dobila svojo prvo varno sobo za injeciranje drog, za katero so po enoletnem iskanju vendarle našli prostore. V društvu Šent že snujejo program po novogoriškem vzoru, kjer so v dveh letih delovanja preprečili skoraj tisoč uporab drog na ulici.
V predvolilnem glasilu ljubljanskega župana Zorana Jankovića so napovedali, da bo v prestolnici že prihodnje leto zaživela varna soba, s katero naj bi zmanjšali uporabo drog na javnih površinah. Program, ki ga bo izvajal Šent – Slovensko združenje za duševno zdravje, je podprlo zdravstveno ministrstvo, so še zapisali. Preverili smo, ali to drži.
Ljubljana bo dobila varno sobo, odgovarja Luka Mrak iz Šenta, sicer strokovni vodja projekta Goriška varna soba:
»Odprtje programa je odvisno od številnih dejavnikov in žal ni pogojeno zgolj z našimi željami niti s potrebami ljudi. Načrtujemo, da bi uporabnikom možnost uporabe prepovedanih drog pod strokovnim nadzorom zagotovili v drugi polovici leta 2027.«
Nedavno so po skoraj enoletnem intenzivnem preverjanju lokacij vendarle našli primerne prostore za zagon tega programa.
»Pomembno je, da se nahajajo v neposredni bližini območij, kjer se gibljejo uporabniki drog, saj jim je tako mogoče zagotoviti lažjo dostopnost storitev in podpornih programov. Obenem je zaželeno, da niso tik ob nastanitvenih kapacitetah, stanovanjskih območjih ter objektih, namenjenih gospodarskim in drugim dejavnostim. S tem želimo zagotoviti ustrezno umestitev programa v prostor ter upoštevati značilnosti in potrebe širšega lokalnega okolja,« poudarja Mrak.
Z občino so se dogovorili, da lokacije še ne bodo razkrili.
Mrak obžaluje, da ne bo v novem zdravstvenem domu na Metelkovi, saj prihodnje leto predvidoma še ne bo zgrajen. To je bila namreč ena od njihovih idej, saj bi varna soba v zdravstveni ustanovi zbližala zdravstveno in socialnovarstveno paradigmo obravnave zasvojenosti, kar je pri takšnih programih ključno ter v tujini učinkovito deluje.
Varno sobo so v prestolnici načrtovali že pred desetletjem. Stanovalci Zupančičeve jame so najprej nasprotovali selitvi dnevnega centra Društva za zmanjševanje škode zaradi drog Stigma z ene ulice v naselju na drugo. Društvo se je nato le preselilo, vendar se je moralo odpovedati odprtju varne sobe ter zagnalo samo klasični dnevni center za uporabnike nedovoljenih drog, ki deluje še danes.
Novogoriška orala ledino
Priprave, pri katerih sodelujejo Šent, občina in zdravstveni dom, potekajo od začetka leta. Pred odprtjem varne sobe je treba analizirati tveganja in priložnosti, zagotoviti pogoje za delo, od prostorov do dovoljenj, ter usposobiti strokovni kader, našteva sogovornik. Medtem ko so sredstva zagotovili lani prek razpisa zdravstvenega ministrstva, prav tako so jih prejeli za nadaljevanje dela v prvi slovenski varni sobi v Novi Gorici.
To je Šent odprl predlani, v njej pa so zabeležili že skoraj tisoč uporab drog, ki bi se sicer zgodile v javnem prostoru. Približno 130 ljudi je uporabljalo njihove storitve – od svetovanja do zagovorništva – od tega se jih je polovica drogirala. Tedensko ali mesečno jih to pri njih redno počne med 20 in 30 ljudi, pravi Mrak.
»Ta program ni pomemben le zato, ker je na tem področju oral ledino v Sloveniji, temveč tudi zato, ker gre za prvi tovrstni program na širšem območju sosednjih držav in Balkana, z izjemo Grčije.«
Varne sobe, programi zdravljenja, preventive in reintegracije namreč prispevajo k zagotavljanju mirnega, varnega in zdravega sobivanja vseh v skupnosti, poudarja sogovornik.
Pomoč skriti populaciji
Pri primerjavi z ljubljanskimi razmerami ocenjuje, da je novogoriška skupnost precej manjša, zato je problematika javne uporabe drog ter s tem pogosto povezane kriminalitete, odvrženih igel in drugih smeti pri njih manj prišla do izraza.
V Sloveniji je bilo leta 2024 zabeleženih 87 smrti zaradi prepovedanih drog, kažejo podatki NIJZ. V programe zmanjševanja škode je bilo vključenih 1387 uporabnikov in razdeljenih je bilo 462.869 sterilnih igel in brizg.
V dveh letih, odkar deluje varna soba, so se dobro povezali s skupnostnimi službami, predvsem občino, zdravstvenim domom, centrom za socialno delo in zavodom za zaposlovanje. To ima posredno velik učinek na uporabnike, ki jih tako lažje vključujejo v določene storitve; denimo oskrbo pri akutnih ali kroničnih zdravstvenih stanjih. Pozitivno vpliva še na druge prebivalce, saj na ulici vidijo manj ljudi v psihotičnih ali poslabšanih zdravstvenih stanjih.
Okolica je to dobro sprejela, a na začetku je bil precej velik upor, se spominja Mrak. Ob prvih načrtih za varno sobo se je laična javnost zgražala, da bi denar lahko porabili za bolj koristne projekte, a se je nato pomirila. Medtem ko so s strokovno javnostjo, kot so javne ustanove in nevladne organizacije, vzpostavili zavedanje, da je treba poskrbeti za uporabnike drog. Tudi ti so bolj začeli zaupati programu.
»Samo zaradi uporabe drog ga ne bi zagnali. Pomemben je zlasti zato, da vzpostavimo stik s skrito populacijo ljudi. Ti, potem ko uporabijo drogo, lažje pokažejo neke akutne ali kronične rane. O svojem stanju in o tem, kaj se jim dogaja, celo začnejo govoriti s socialno delavko ali medicinsko sestro. Dobili smo že nekaj izjemno dobrih zgodb, ko so udejanjili spremembe,« razlaga Mrak.
Kako izgleda varna soba?
V Novi Gorici je del dnevnega centra, ki obstaja že 20 let, zato je lokacija vsem dobro znana.
Uporabnik se mora ob prvem obisku registrirati in izkazati z dokumentom. Ob tem izpolni poglobljen vprašalnik, s katerim preverijo njegov socialni status, zdravstveno stanje in kariero uporabe drog (torej ne gre za začetnike); z njegovo pomočjo nato vsako leto ocenjujejo morebitne spremembe. Tedaj prejme anonimizirano šifro, ki mu služi ob vsaki nadaljnji uporabi. Ko se zglasi tam, mora pokazati, katero drogo bi rad vzel. Strokovna sodelavka to zabeleži, se pogovori z njim ter oceni, ali je v primernem psihofizičnem stanju za to.
Program je namenjen zasvojencem. Ti v povprečju droge uporabljajo že 20 ali 30 let, kar je »kariera«, pojasnjuje Mrak. Ni pa namenjen tistim, ki bi denimo kadili marihuano.
Če je človek pijan ali preveč omamljen, ga ne zavrnejo. Ker želijo preprečiti potencialno škodo, mu skušajo razložiti, da dodatna uporaba droge ni smiselna oziroma počakajo, da mine nekaj časa. Ko strokovna sodelavka oceni, da prevelikih tveganj ni več, mu da sterilni material in ga povabi bodisi v prostor za injiciranje bodisi v kadilnico, še opisuje.
