V središču so mnenja o umestitvi sežigalnice v ljubljansko kotlino soočili Tanja Bolte, direktorica direktorata za okolje na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, Tomaž Ogrin iz organizacije Alpe Adria Green, Miran Brvar, zdravnik iz centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana in Gregor Golja iz Energetika Ljubljana. Foto: Uredništvo
Ljubljana: Po spornem kanalizacijskem kanalu C0 še sežigalnica
V ponedeljek se izteče rok za oddajo ponudb za pridobitev koncesije za sežigalnico v Ljubljani. Ideja sežigalnice v neprevetreni ljubljanski kotlini, ki ima že tako slab zrak, je razburila zdravnike in okoljevarstvenike. Kakšni so argumenti ZA in PROTI? V oddaji V središču so mnenja soočili Tanja Bolte, direktorica direktorata za okolje na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, Tomaž Ogrin iz organizacije Alpe Adria Green, Miran Brvar, zdravnik iz centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana in Gregor Golja iz Energetika Ljubljana.
Koncesija za upravljanje sežigalnice v Ljubljani je razpisana, pa čeprav se še ne ve, kje bo sežigalnica sploh stala. Narejene niso niti presoje vplivov na okolje, pa čeprav gre za več kot 200 milijonov evrov vredno investicijo, ki bo pomembno vplivala na zrak v že tako onesnaženi ljubljanski kotlini, kjer se, kot je povedal zdravnik Miran Brvar, za astmo oboleva več kot drugod. Tanja Bolte z ministrstva je povedala, da so pri postopku razpisa koncesij sledili veljavni zakonodaji, ki pa ne predvideva predhodnih analiz.
Najprej koncesija, nato analize
Najprej se razpiše koncesija, ki pa po besedah direktorice direktorata za okolje še ne pomeni zelene luči za postavitev sežigalnice. Podeljena koncesija daje namreč koncesionarju možnost, da pripravi dokumentacijo in postopke, da se lahko potem zgradba sploh začne umeščati v prostor. Pri tem pa je treba pridobiti vsa soglasja, mnenja, vključiti javnost, strokovne institucije ...
Pri pridobivanju soglasij se lahko torej zgodi, da ta ne bodo podana, kar pomeni, da izvajanje koncesije ne bo možno. O tem, ali bo koncesionar v tem primeru upravičen do odškodnine, Bolte ni mogla odgovoriti, ker bo to stvar pogodbe, ki jo bodo podpisali.
Ob tem miri paniko, ki jo je med Ljubljančani, ki vsakodnevno dihajo slab zrak, povzročil razpis za koncesijo za sežigalnico, ki bi kakovost zraka še osiromašila in napolnila z dodatnimi nevarnimi delci. Predlaga, da počakamo na vse podatke, dejstva, simulacije, študije, ki jih bo treba predložiti med postopki, in se torej po tem pogovarjajmo, kaj je mogoče in kaj ne. Po njenih besedah ne bo nobena vlada dala zelene luči mimo tega, da ne bi poslušala vseh:
»Tudi za vsako cesto potrebujemo določena mnenja in se ne gre kar mimo mnenj.«
Zdravnik Brvar pa se boji, da bomo, če ne bomo problema naslovili takoj in odločno, dobili novo zgodbo podobno kot pri kanalu C0.
Svetovalci Avstrijci
Na razpis za koncesijo za sežigalnico se bodo prijavili tudi v podjetju Energetika, kjer so v ta namen že najeli tudi svetovalce iz Avstrije.
Zdravniku Brvarju se ne zdi najbolj pošteno, da hodijo k nam svetovat Avstrijci, glede na to, da so po njegovem vedenju večino sežigalnic postavili na ravnini ne pa v kotlinah, kakršna je ljubljanska.
Gregor Golja je pojasnil, da je smotrnejše sežigalnice graditi v mestu, saj ne gre zgolj za sežig odpadkov, pač pa tudi za koristno rabo energije, pridobljene iz sežiga odpadkov.
»Sežigalnico bi lahko postavili v bistveno bolj prevetreni Postojni, a občina Postojna nima takih potreb, da bi lahko porabila vso proizvedeno toploto.«
In kje bo stala sežigalnica?
Možne so tri lokacije (na Barju, ob Letališki cesti in ob ljubljanski toplarni). V Energetiki so tako pripravili tehnične rešitve za vse tri, se bo pa po besedah Bolte v postopku kasnejšega umeščanja v prostor izbirala najboljša možnost.
Če bi bila sežigalnica na Barju, kot se najpogosteje omenja, bi bilo treba spremeniti tudi občinski prostorski načrt.
Vemo, da je Ljubljanska kotlina podvržena inverziji (toplotnemu preobratu), ki povzroča, da se v zimskih mesecih onesnaževala (zlasti delci PM10), ki nastanejo predvsem zaradi izpustov ogrevanja (kurilna sezona) in prometa zadržujejo v nižjih slojih zraka, in se ne morejo razkropiti. Zato je ljubljanski župan Zoran Janković že obljubil, da bodo zgradili dimnik, ki bo segal nad inverzijo. Kako visok bo torej - 500 metrov? Golja odgovarja:
Golja, ki v Energetiki bdi nad projektom sežigalnice, obljublja, da bodo pri sežigalnici zasledovali uporabo najsodobnejše tehnologije. V sežig bodo šli samo dejanski odpadki, ki jih ni mogoče več reciklirati ali kako drugače izrabiti. Na ta način pa jih bodo izrabili do konca. Toploto, ki bo pri tem nastala, bodo vključili v sistem daljinskega ogrevanja. S sežigom odpadkov bi torej nadomestili kurjenje premoga.
A argumenti Tanje Bolte in Gregorja Golje zdravnikov in okoljevarstvenikov ne prepričajo. Vztrajajo, da je sežigalnica zadnja možnost. Prej je treba izkoristiti vse možne alternativne rešitve.
Tomaž Ogrin je dejal, da bi moralo ministrstvo pred leti razpisati nekaj študij za alternativne rešitve in bi danes torej lahko že imeli študijsko obdelane alternativne rešitve.
»Najlažje je, da odpadke strpaš na kamion in odpelješ Ljubljano.To ne gre, centraliziranje odpadkov odpade,« pravi Ogrin.
Bolte opominja, da trenutno odpadke pošiljamo v tujino, kar nas izjemno veliko stane. Poleg tega so odpadki, ki ostajajo doma, ker jih noče nihče prevzeti, velikokrat požarna žarišča, s katerimi bistveno bolj onesnažujemo zrak, kot bi ga z nadzorovanim delovanjem sežigalnice. Sogovornica z ministrstva za okolje razume, da je javnost proti sežigalnici, a se sprašuje, kaj bomo z odpadki, če nam tujci zaprejo vrata.
Po mnenju Bolte je ključno, da bi postavitvi sežigalnice sledilo zmanjšanje števila individualnih kurišč, ki so izjemno obremenilna za okolje. Nihče jih ne nadzoruje, ljudje pa v njih kurijo marsikaj. A kdo bo ljudi prisilil, da se jim bodo odpovedali? Treba jim je ponuditi alternativo, v primeru sežigalnice pa do njih pripeljati vročevod. Slednji pa še ni vštet v ceno projekta sežigalnice.
Izračunov o tem, koliko nas bo v resnici stala sežigalnica, na ministrstvu nimajo.
V oddaji V središču smo se pogovarjali še o tem, kaj bodo omogočali kotli v novi sežigalnici, če bo odpadkov zmanjkalo, kaj se bo zgodilo, če bodo meritve emisije presegle določene vrednosti, kolikšna je količina izpusta prašnih delcev v Ljubljani ...
Vabljeni k ogledu celotne oddaje V središču, ki jo je tokrat vodila Brigite Ferlič.
